Rodil se je 9. decembra 1569 v Limi v Peruju,
umrl je 3. novembra 1639, prav tako v Limi.
Zavetnik: Je zavetnik več mest in škofij, črncev oz. mulatov, revežev, frizerjev, loterije in zmagovalcev na loteriji, javnega zdravja, javnih in državnih šol, televizije, socialne pravičnosti, priprošnjik proti podganji in mišji nadlogi, (v Limi) zavetnik domačih živali. V mnogih deželah je tudi zavetnik bolniških strežnikov, ranocelnikov in zdravnikov.
Najprej preziran, potem pa so po njem spraševale množice
Bil je nezakonski sin Juana (Janeza) de Porresa, španskega viteza iz Burgosa, in temnopolte matere Ane Velazquez. Imel je še sestro Ivano.Zaradi revščine in rasne zaznamovanosti se ni mogel šolati, zato pa si je pri brivcu in kirurgu Mateju Pastorju pridobil veliko znanja in izkušenj kot ranocelnik in lekarnar. Martin je že od otroštva trpel zaradi svojega porekla, veliko zmerljivk in poniževanj je moral prestati tudi v samostanu, kamor je kot preprost laiški brat lahko vstopil le po naklonjenosti redovnega predstojnika. Zaradi požrtvovalnega dela z bolniki in ranjenci je zaslovel že pred vstopom v samostan, pa tudi samostan je kmalu postal kraj, kamor so se zatekali pomoči potrebni in obupani, da bi pri njem dobili nasvet in pomoč.
Množica je drla k njegovem grobu
Martin je v bolnišnico spremenil tudi hišo svoje sestre, pozneje pa je v mestu pod njegovim vodstvom delovala še sirotišnica, kuhinja za reveže in številne druge dobrodelne ustanove. Že za časa življenja so mu pripisovali različne čudežne moči zdravljenja in vedenja, imel naj bi sposobnost sporazumevanja z živalmi, bilokacije in lebdenja v zraku. Med molitvijo je njegovo celico napolnila posebna svetloba. Potem ko je ves dan stregel bolnikom in ranjencem, je noč pogosto prebil v molitvi in pokori. Spal je le dve, tri ure, se veliko postil, mesa pa sploh ni užival. Ob smrti so ljudje trumoma prihajali v njegovo celico, da bi ga še enkrat videli. Vsak si je kot relikvijo odrezal majhen košček njegovega habita, tako da so ga morali kar trikrat preobleči. Pokopali so ga na samostanskem pokopališču; ko so ga po 25 letih izkopali, je bilo njegovo truplo popolnoma ohranjeno.
Vir: druzina.si