Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!
Aleteia
Danes praznujemo ...

Torek, 30. junij
Sveti Teobald

puščavnik

Deli

Rojen: okoli leta 1017 v Provinsu v Franciji,

Umrl: 30. junija 1066 v Salanigu v Italiji.

Zavetnik: kmetov, viničarjev, čevljarjev, strojarjev, oglarjev, pasarjev; priprošnjik proti vročici, protinu, očesnim boleznim, suhemu kašlju; proti neplodnosti, proti občutkom strahu.

Proti očetovih pričakovanjih

Bil je sin grofa Arnulfa v Provinsu, sredi bogate Champagne vzhodno od Pariza. Njegovi materi je bilo ime Gizela. Oče Arnulf je pričakoval, da bo njegov sin Teobald, krepak in vsestransko nadarjen mladenič, zaživel običajno življenje po šegah tedanjega plemstva, a je kmalu spoznal, da se njegovi načrti in pričakovanja ne skladajo s sinovimi. Teobald je namreč že kot otrok rad prebiral literaturo o življenju puščavskih očetov in občudoval zlasti sv. Janeza Krstnika, sv. Pavla Puščavnika in sv. Antona. Želel si jih je posnemati, zato tudi ni bil pripravljen sprejeti poveljstva nad vojaki in se podati v boj, kakor je želel oče.

Puščavnik, ki “beži” pred ljudmi

Dvajset let je imel, ko je skupaj s svojim oprodom zapustil dom, se naselil v Ardenskih gričih in se tam vadil v samotarskem načinu življenja. Preživljal se je z delom na polju in oglarjenjem, pozneje, ko so ga zaradi čudežev začeli oblegati ljudje, pa se je umaknil v gozdove na Luksemburškem. Tu se je dve leti udinjal za hlapca pri surovem kmetu, ki je z njim ravnal kakor s sužnjem. Teobald je to vzel kot vajo za ponižnost in ob vsem hudem skrbel za veselo in vedro srce. A tudi od tu se je moral kmalu zaradi ljudi, ki so ga imeli za svet­nika, umakniti.

 

Arhiv člankov o svetnikih dneva
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.