Praznik Marijinega imena je bil v bogoslužje uveden leta 1684 kot spomin na krščansko zmago nad Turki pri Dunaju, in sicer 12. septembra 1683. V tistih težkih časih so namreč kristjani v evropskih deželah z zaupanjem klicali Marijino ime ter jo prosili pomoči. Praznovanje Marijinega imena naj kristjane še danes spominja na to, da bi vedno z vsem spoštovanjem izgovarjali to sveto ime ter se pogosto zatekali po njeno varstvo.
Matere Božje krasimo s cvetjem in prižigamo lučko pred Njo, ki nam jo podoba predstavlja. Prav zato pa častimo tudi njeno ime: izgovarjamo ga s spoštovanjem, kličemo ga z zaupanjem, slavimo ga v pesmih, ker nas to ime, kakor podoba, spominja na našo Mater in Kraljico. In nobena podoba nam o naši nebeški Materi ne more toliko lepega povedati, kakor nam pove pomenljivo ime Marija.
Marija je grška in latinska oblika za hebrejsko Mirjam; to ime je bilo pri Judih v Stari zavezi zelo pogosto: priljubilo se jim je, ker ga je nosila sestra Mojzesa, modrega narodnega voditelja in rešitelja iz egiptovskega suženjstva. V prvih krščanskih časih so verniki iz spoštovanja do Jezusove Matere deklicam le redko dajali ime Marija.
Vir: skofija-sobota.si