Rodil se je leta 251 v Heracleopolisu Magni v Egiptu,
umrl pa je 17. januarja 356 v Egiptu.
Zavetnik: vitezov, domačih živali, svinj, mesarjev, slaščičarjev, grobarjev, pletarjev, priprošnjik proti boleznim in kugi
Bogataš, ki je razdal vse imetje in šel za Gospodom
Anton je bil sin bogatih staršev. Po njihovi smrti je nekoč slišal pridigo o bogatem mladeniču. Zazdelo se mu je, kakor da je on tisti bogati mladenič, ki mu Gospod naroča: “Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj revežem, pa boš imel zaklad v nebesih. Nato pridi in hodi za menoj.” (Mt 19,21) Anton je naredil tako. Oskrbel je svojo mlajšo sestro, imetje razdal revežem in odšel v puščavo.
Hudič skušal puščavnika
V puščavi ga je hudobni duh skušal z najrazličnejšimi hudimi skušnjavami. Po neki takšni strahotni uri je stopil Anton pred svojo celico, vil roke in iz dna srca klical proti nebu: “Gospod, rad bi bil popoln, pa ne morem, ne morem; moje misli me motijo in kvarijo.” Tedaj je zaslišal glas: “Če hočeš biti prijeten Gospodu, moli; in če ne moreš moliti, potem delaj! Naj ti ne počiva ne roka ne srce!”
Puščavnik, ki ga je poznal rimski cesar
“Mož božji”, puščavnik Anton, je zaslovel po vsem rimskem cesarstvu. Sam cesar Konstantin mu je s svojimi sinovi pisal pismo s prošnjo, da naj bi ga razveselil s svojim odgovorom. Antonovi učenci so se čudili tako veliki časti, ki je doletela njihovega učitelja. Anton jim je odgovoril: “Kaj bi se čudili, če piše umrljiv človek prav tako umrljivemu človeku. Čudite se, da je sam Bog zapisal nam v Svetem pismu svojo postavo in nam govoril po svojem edinorojenem Sinu.”
Vir: druzina.si