Sveti Ignacij Antiohijski

Rodil se je in deloval v 2. stoletju.

Učenec apostola Janeza

Po poročilu sv. Hieronima naj bi bil učenec apostola Janeza. Bil je antiohijski škof ob prehodu v drugo stoletje, po zanesljivem izročilu tretji škof na tem sedežu, če štejemo apostola Petra za prvega. Evzebijeva kronika umešča Ignacijevo škofovanje med prvo leto vladanja cesarja Vespazijana (69‒79) in deseto leto cesarja Trajana (98‒117). Da je umrl mučeniške smrti za cesarja Trajana, je gotovo, leta pa ni mogoče določiti. Ignacija, ki je imel tudi ime Teoforos, to je Bogonosec, prištevamo med apostolske očete. Ne samo zato, ker je morda še katerega izmed apostolov osebno poznal, temveč predvsem zato, ker je eden najodličnejših mož, ki so na apostolskem temelju mlado Cerkev dalje zidali in utrjevali.

Ignacij ni bil samo steber mlade Cerkve, ampak je s svojim zgledom in s svojimi pismi stoletja vse do današnjih dni vnemal srca ljudi za krščansko vero. Ohranilo se je samo sedem pisem iz njegove pisateljske zapuščine.

Težavno vodenje škofije

Vodstvo Cerkve v Antiohiji ni bilo lahko, ker so v njej živeli kristjani iz judovstva, ki so se oklepali starozaveznih navad, ter kristjani, ki so prišli iz poganstva in se zavedali, da jih te navade ne vežejo (Apd 15). Nove skrbi mu je prineslo preganjanje kristjanov pod cesarjem Domicijanom in pozneje pod cesarjem Trajanom. Takrat so prijeli Ignacija in ga zaradi njegove vere klicali na odgovor. V spremstvu desetih vojakov, ki jim sam pravi "leopardi", so ga odvedli v Rim, kjer so ga v amfiteatru raztrgale zveri. Boječ se, da bi rimski kristjani prepričali cesarja, naj ga pomilosti, jim je vnaprej napisal pismo, v katerem jih je prosil, naj ga pustijo, da bo "hrana zverem, po katerih lahko pride k Bogu".

Vir: druzina.si