Rodil se je sredi 3. stoletja v Neaplju ali v Beneventu v Italiji,
umrl je 19. septembra leta 305 v Pozzuoliju, nekdanjem rimskem Puteoliju pri Neaplju, prav tako v Italiji.
Zavetnik: mesta Neapelj, bank s krvjo, proti vulkanskim izbruhom
Ogenj se ga ni dotaknil
Rodil se v stari in ugledni plemiški družini. Postal je duhovnik in zaradi krepostnega življenja in temeljite izobrazbe kmalu tudi škof v mestu Beneventu, severovzhodno od Neaplja. Pod Dioklecijanovim preganjanjem je skrivaj obiskoval po ječah duhovnike in vernike in jih tolažil. Nekoč so ga pri takšnem obisku zasačili, zgrabili in odpeljali pred cesarskega namestnika. Ta ga je hotel zlepa ali zgrda pripraviti, da ne bi več sledil Kristusu. Legenda pripoveduje, da ga je obsodil na razbeljeno peč, a se ga plamen ni dotaknil.
Zveri so legle k njemu
Ukazal ga je razpeti na natezalnico, da bi mu izpahnili ude, toda svetnik je po kratki molitvi ozdravel. Obsodil ga je na divje zveri v amfiteatru, toda levi, tigri in medvedi so legli k njemu in njegovim tovarišem k nogam kot krotka jagnjeta. Razkačena poganska množica je zahtevala, naj Januarija pri priči usmrtijo. Namestnik jim je ustregel in ga dal obglaviti s tovariši vred. Sv. Januarij je znan predvsem po čudežu sv. Januarija. Mučenčevo kri hranijo v njemu posvečeni neapeljski stolnici v dveh stekleničkah v valjasti monštranci. Kadar pa denejo ti dve posodici blizu mučenčeve glave, ki jo tudi hranijo v dragoceni skrinjici, tedaj postane kri tekoča, kar vzkipi in dobi živordečo barvo, kakršno ima živa kri.
Vir: druzina.si