Rodil se je v istem času kot Jezus Kristus v Palestini,
umrl je okoli leta 36 ali 37 v Jeruzalemu.
Zavetnik: konj, konjarjev in kočijažev, zidarjev, krojačev, kamnosekov, tkalcev, tesarjev, sodarjev, kletarjev; priprošnjik proti glavobolu, bolečinam zaradi želodčnih in ledvičnih kamnov; zbadanju in obsedenosti; za srečno zadnjo uro
Mladi mož, ki se je odlikoval po modrosti
Izhajal naj bi iz judovske helenistične diaspore in se pozneje spreobrnil v krščanstvo. Svetopisemski pisatelj Apostolskih del nam je zapustil eno najbolj pretresljivih zgodb o smrti prvega krščanskega mučenca. Bil je eden izmed sedmih diakonov, ki so jih apostoli s polaganjem rok posvetili in jim zaupali službo oznanjanja božje besede ter oskrbovanja miz. Bil je mož “na dobrem glasu, poln vere in Svetega Duha”. Bolj kot drugi se je odlikoval po modrosti in duhu, ki se mu nasprotniki niso mogli ustavljati, božja milost pa je po njem delala velike čudeže in čudovita znamenja. Kot sijajen govornik je s svojimi pridigami in močno karizmo privlačil številne poslušalce in bil zato trn v peti nasprotnikom Jezusovega nauka.
Sodnik ga je takoj obsodil na smrt
Po neki njegovi goreči pridigi se je tako vnela burna razprava: nekaj Judov se je začelo prepirati s Štefanom in ga obtoževati “žaljivega govorjenja zoper sveti kraj in zoper postavo”. Podobno kakor Jezusa so tudi njega odvlekli pred sodnika in veliki zbor, kjer so ga krive priče nenehno obtoževale. Štefan se je tako sijajno zagovarjal, da je njegov obraz kar zažarel. Sodnik, ki pogleda nanj ni prenesel, ga je brez nadaljnje razprave obsodil na smrt s kamenjanjem. Podivjana množica je Štefana po obsodbi gnala po jeruzalemskih ulicah do predmestja in ga tam kamenjala do smrti. Po izročilu naj bi se to dogajalo v bližini damaščanskih vrat. Pri kamenjanju je bil navzoč tudi Jud Savel, ki je takrat to dejanje še odobraval, pozneje pa je prav gotovo tudi ta dogodek pripomogel k njegovemu spreobrnjenju.
Vir: druzina.si