Sveti Janez Bosko

Rodil se je 16. avgusta 1815 vasici Becchi, šestdeset kilometrov jugovzhodno od Torina,

umrl pa je 31. januarja 1888 v Torinu v Italiji.

Zavetnik: mladine, vzgojiteljev in duhovnikov

Delo med "zverinami"

Še kot učenec je nekoč sanjal, da ga je lepo oblečena gospa prijela za roko in ga povabila, naj gre z njo. Pred seboj je zagledal trope divjih živali, ki so se med seboj grizle in preganjale. Gospa je rekla: "To je tvoje polje, tu delaj. Postani ponižen, pogumen in krepak. Kar boš videl, da se bo zgodilo s temi živalmi, delaj z mojimi sinovi!" V trenutku so se divje živali spremenile v krotka jagnjeta in se mirno zgrinjala okoli gospe.

Za mlade vse!

Svoje življenje je daroval, da je iz zapuščenih in surovih dečkov vzgajal lepo krščansko vzgojene fante. Vodilo: pokaži jim, kako lepa je krepost in kako grd je greh. Leta 1841 je postal duhovnik in še isto leto začel z "oratoriji". Ob nedeljah in praznikih je zbiral okoli sebe zapuščene fante in jim nudil primerno razvedrilo, obenem pa jim tudi preskrbel vajensko mesto, naredil z mojstrom ustrezno delovno pogodbo in jim dal priložnost stanovati in se vzgajati v zavodih, ustanovljenih nalašč zanje. Za svojo zamisel je pridobil tudi več duhovnikov in laikov in jih po svojem vzorniku sv. Frančišku Saleškem imenoval "salezijanci". Skupaj s sv. Marijo Mazzarello pa je ustanovil družbo za vzgojo deklic. To so hčere Marije Pomočnice.

Največji delavec 19. stoletja

Znani italijanski liberalni politik Cavour je dejal o njem: "Don Bosko je največji delavec 19. stoletja." Toliko se je trudil za vzgojo zapuščene mladine in duhovno rast krščanskega ljudstva, da je dolga leta spal samo po štiri ure. Le izredna božja pomoč, posebni naravni darovi in skoraj legendarna delavnost morejo razložiti velika dela, ki jih je don Bosko opravil v življenju.

Vir: druzina.si