Sveti Dominik

Rodil se je leta 1170 v Caleruegi, gorski vasici blizu Burgosa v Španiji,

umrl je  6. avgusta 1221 v Bologni v Italiji.

Zavetnik: Dominikancev, Bologne, Filipinov, Dominikanske republike, znanstvenikov, krojačev, proti toči, proti mrzlici, astronomov in astronomije; ljudi, ki so jih po krivem obtožili

Pridiganje, ki je podprto z življenjem

Rodil se je v plemiški družini Guzman očetu Feliksu in materi blaženi Ivani D'Aza. Bil je najmlajši od štirih otrok. Njegov najstarejši brat Anton je postal duhovnik, brata Manesa pa prav tako prištevamo k blaženim. Dominik je po posvečenju postal član regularnega stolnega kapitlja blizu domačega kraja, že kmalu pa se je v njem porodila želja, da bi med odpadniki od Cerkve in preprostim ljudstvom deloval kot misijonar. Njegovo ganljivo pridiganje je bilo podprto z osebnim zgledom: uboštvom, zatajevanjem in prekipevajočo ljubeznijo.

Rožni venec vir moči

V marsičem mu je uspelo zajeziti kvaren vpliv krivovercev albižanov in valdežanov, čeprav se je zdelo, da so uspehi njegovega dela bolj ko ne pičli. Sredstvo, ki mu ga je v boju za zmago prave vere v videnju zaupala Marija, je bil rožni venec. Od takrat je bila ta molitev pomemben del njegove duhovnosti in vir moči za oznanjevanje. Leta 1215 je v Toulousu ustanovil pridigarski red dominikancev in žensko vejo dominikank.

Vir: druzina.si