Rodil se jeleta 287 v Egiptu,
umrl je 9. maja 348, prav tako v Egiptu.
Zavetnik: nima posebnega patronata
Spoznal je dobroto kristjanov
Pahomij je bil sin poganskih staršev v Zgornjem Egiptu. Dvajsetletnega so ga ujeli in silili v cesarsko vojsko. Da ne bi pobegnil, so ga z drugimi rekruti zaprli v ječo in ga pustili stradati, da bi ga omehčali. Ob večerih so mu neznanci prinašali hrano. Povedali so mu, da redno strežejo lačnim jetnikom, ker so kristjani in tako ravnajo “zaradi Boga, ki je v nebesih”. Njihova dobrota mu je vero prikupila. Prosil je krščanskega Boga, naj mu vrne prostost, pa bo vse svoje žive dni delal dobro ljudem kakor ti neznanci.
Klic v puščavništvo
Ko je bil izpuščen iz taborišča, je poiskal zveze s kristjani in se dal krstiti. Po krstu je posnemal svoje nove prijatelje in stregel ljudem, posebej če so trpeli zaradi nalezljive bolezni. Ko pa je slišal, da nedaleč v puščavi živi puščavnik Palamon, izvrsten učitelj bogoljubnosti, se je odpravil k njemu. Po sedmih letih šolanja je Pahomij odšel precej daleč stran, da bi v puščavi molil. Zdelo se mu je, da je razločno slišal glas z neba: “Pahomij, vojskuj se sam! Tu se naseli, zakaj mnogo ljudi bo prišlo k tebi, da te posnemajo in postanejo menihi v korist svojih duš.” To se je zares zgodilo. Začeli so prihajati možje in ostali pri njem. Čeprav je bil neuk, je bil poln znanja o Bogu. Postal je veliki mojster skupnega samostanskega življenja, poleg eremitov (puščavnikov) je Cerkev po njem dobila že prve kojnobitske skupnosti.
Vir: druzina.si