Rodil se je okoli l. 1310 v Grisacu v Franciji,
umrl pa je 19. decembra 1370 v Avignonu v Franciji.
Zavetnik: arhitektov in benediktincev
Plemenita in stroga vzgoja
Čeprav plemenitega rodu, je imel Viljem, pozneje papež Urban V., strogo vzgojo, ki naj bi ga navajala k preprostemu življenju. Tako kljub velikemu premoženju ni imel služinčadi, ampak je moral sam poskrbeti za svoje vsakdanje stvari. Oče in mati sta ga vzgajala tako v veri kot v skrbi za bližnje. Že zgodaj je začutil željo, da bi vse svoje življenje daroval za druge.
Redovnik, učenjak in voditelj
Vstopil je v benediktinski samostan v Chiracu in pozneje kot sposoben in nadarjen redovnik študiral na vseučiliščih v Toulousu, Montpellieru, Avignonu in Parizu. Postal je doktor znanosti in sprva na različnih krajih predaval cerkveno pravo, pozneje pa prevzemal odgovorne službe znotraj reda. Tako je bil opat samostana v St. Germainu v Auxerru ter samostana Saint Victor v Marseillu, obenem pa še upravitelj škofije Avignon.
Obrat k izvoru
Zanj so papeži vedno imeli posebne naloge, zato ne preseneča, da so kot Petrovega naslednika izvolili prav Viljema, ki si je izbral ime Urban. Že zelo hitro se je videlo, da želi Urban povrniti duh uboštva v Cerkvi, kot papež je še naprej nosil svojo redovno obleko in ni maral gostij. Papeški sedež je znova prestavil v Rim, s čimer se je končalo nekajdesetletno bivanje papežev v francoskem Avignonu.
Vrnitev v Rim
Mesto Rim ga je pričakalo s slovesnim sprevodom, ljudstvo je vzklikalo in vse je kazalo, da bo vrnitev uspešna. Pa ni bila. V Rimu in okolici so kmalu izbruhnili nemiri, cesar je popolnoma “odpovedal”, najemniške tolpe so pustošile, spopadale so se stranke. Papež je bil vedno bolj nezadovoljen, ko pa je spet izbruhnila vojna med Francijo in Anglijo, pa se je odločil za vrnitev v Francijo, tudi zato, da bi vojno ustavil. Slovo od Rima je bilo težko. V Avignon se je vrnil bolan in po treh mesecih je umrl.
Vir: druzina.si