Rodil se je v 10. stoletju na Irskem,
umrl je 17. julija 1012 v Stockerauu pri Dunaju v Avstriji.
Zavetnik: nima posebnega patronata
Pomota, ki je prinesla smrt
Bil naj bi plemenitega rodu. Ne vemo, s čim se je ukvarjal, dokler je bival v domovini; ne vemo niti tega, ali je bil duhovnik, menih ali laik. Dejstvo je, da se je na začetku 11. stoletja odpravil na dolgo in nevarno romanje v Sveto deželo. Pot ga je vodila tudi skozi Avstrijo, kjer so ljudje zaradi njegove nenavadne obleke čutili do njega nezaupanje in odpor. Ko je po Donavi priplul do Stockeraua, mesta blizu Dunaja, so ga meščani prijeli in obsodili kot češkega vohuna. Zaradi neznanja njihovega jezika jim namreč ni mogel zadovoljivo pojasniti, kakšni so njegovi nameni. Brez preiskave in sodnega postopka so ga kot hudodelca obesili na drevo.
Ko suha veja ozeleni
Svojo svetost je Koloman izpričal že s tem, ko je z veliko potrpežljivostjo in brez upiranja prenašal krivično trpljenje in obsodbo, še bolj pa se je to pokazalo ob čudežih, ki so se dogajali ob njegovem truplu. To naj bi poldrugo leto dolgo viselo nepoškodovano, brez znaka trohnenja oziroma razpadanja. Les drevesa, na katerem je visel, je po čudežu ozelenel, ko pa je neki mož po dolgem času s svetnikovega trupla odrezal kos mesa (da bi to pomagalo njegovemu bolnemu sinu), je takoj pritekla iz njega sveža kri, kot da je umrl šele tisti dan. Po treh letih so truplo sneli z drevesa in ga spoštljivo pokopali v samostanu Melk.
Vir: druzina.si