Sveti Krištof

Rodil se je v 3. stoletju v Grčiji,

umrl je okoli leta 251 na otoku Samos v Grčiji.

Zavetnik: proti nagli smrti, zavetnik čolnarjev in splavarjev, nosačev in voznikov, romarjev in popotnikov

Velik priprošnjik za slovenski narod

Častimo ga kot mučenca. Zgodovinsko sta izpričana samo njegovo ime in mučeništvo (verjetno za cesarja Dioklecijana). Bil je priprošnjik zoper naglo smrt. Ljudje so bili prepričani, da zadostuje samo, če pogledaš zjutraj na svetnikovo podobo, pa tisti dan ne boš umrl nagle smrti. Iz te vere so tudi pri nas marsikje vaščani naročali njegovo sliko v nadnaravni velikosti na zunanji strani farne ali podružnične cerkve, kjer so ga lahko videli tako rekoč iz vsake hiše kar skozi okno. Nekdanja pokopališka cerkev v Ljubljani je bila posvečena sv. Krištofu. V srednjem veku so bile zelo razširjene bratovščine sv. Krištofa zoper preklinjanje in pijančevanje. Taka bratovščina je bila ustanovljena tudi pri nas leta 1517 in je imela še v Valvazorjevih časih precej članov.

Svetnik, ki je nosil Kristusa

Svetnika upodabljajo z velikim drevesom v roki. Po legendi je namreč ozelenela njegova palica in zrasla v drevo, ko jo je zasadil v tla. Simbolično to pomeni rast evangelija, ki ga je oznanjal na otoku Samos, kjer je tudi umrl mučeniške smrti. Pri nas so ga največkrat upodabljali kot velikana, ki na rami nosi Božje Dete čez reko. Ko ga je nekoč nesel čez deročo vodo, je čutil, da postaja čedalje težje, in ga je komaj prinesel na drugi breg.

Vir: druzina.si