Rodil se je 13. novembra 354 v kraju Tagaste v Numidiji, danes Alžirija,
umrl je 28. avgusta 430 v kraju Hippo Regius, prav tako v Numidiji.
Zavetnik: Je zavetnik teologov, tiskarjev in pivovarjev; priporočajo se mu tudi za dobre oči.
Zelo naporen sin
Avguštinov oče Patricij je bil član občinskega sveta v Tagastu, pogan; njegova mati sv. Monika pa je bila kristjanka, junaška trpeča žena, ki je na koncu le dočakala spreobrnitev moža in sina. Imel je še brata Navigija in sestro Perpetuo ter sina Adeodata. Avguštin je bil mladostniško razposajen in ni poslušal nasvetov matere. Vdal se je krivi veri manihejcev, Monika pa je za svojega sina prosila celo nekega modrega škofa, da bi se pogovoril z njim, ta pa ji je dejal, da ga bodo gotovo rešile njene solze. Monika je črpala moč iz teh besed. Avguštin se je izučil za govornika, deloval je v Kartagini, nato pa se je kljub materinemu rotenju odločil odpotovati v Rim. Sveta Monika ni obupala. Čeprav jo je Avguštin nalagal, da bo le spremil prijatelja do ladje, in jo nato poslal stran, da je lahko zbežal, ni izgubila upanja. Odšla je za sinom v Rim, nato mu je sledila še v Milano. Tam je Avguštin poslušal škofa Ambroža, da bi se od njega učil govorništva, a je poleg tega znanja vsrkaval tudi njegove krščanske besede in polagoma si je zaželel lepšega življenja.
Od nevernika do vzroka za razplamtitev redovništva
Začel je prebirati evangelij in Pavlova pisma, Nato se je dal krstiti in postal božji otrok. Krstil ga je škof Ambrož. Spremenil se je, se posvetil spoznavanju sebe in imel močno oblast nad seboj. Zanj so bili značilni globoka ponižnost in goreča ljubezen do Boga in bližnjega, nežnost in ljubeznivost, velika delavnost ter vdanost Cerkvi in njenemu nauku. Napisal je 113 knjig in 218 pisem, med najpomembnejšimi so Izpovedi (Confessiones) in O Božji državi (De civitate Dei). Ohranilo se je tudi okoli petsto njegovih pridig in številni govori, s katerimi je vplival na nastanek številnih avguštinskih redovnih skupnosti, v ožjem pomenu pa obstajata dve veji avguštincev: redovniki in redovnice, ki molijo brevir v koru, regularni kanoniki, in avguštinci puščavniki.
Vir: druzina.si