Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!

1/12
Svet je zdaj doživel nekaj novega. In vsi tisti, ki doživljate strah, negotovost ali zapuščenost od Boga ali celo, da je Bog svet preklel, nikakor! To so začetni koraki, ki jih moramo narediti ... Hudomušna misel mi je prišla te dni: Ne bo velikonočne procesije! Imel sem idejo, z Najsvetejšim bom hodil po ulicah. Ne, ne bom, ne bo možno! In se sprašujem: Mogoče bo to za nekatere prva velika noč. Mogoče bodo prvič doživeli, da je Kristus vstal, ker je bilo drugače, kot so si mislili! In prav veselje in radost se mi zbujata ob vsem tem: Ohranimo upanje! Sami, drug z drugim in s Cerkvijo!
2/12
Navajeni smo, da mi kreiramo post. Mi si določamo, kaj bo post. Damo nekaj velikodušnih drobtinic: prostovoljstvo, smo karitativni, do Boga smo prijazni, kakšna molitvica več … Toda Jezusov post se začne tako, da ga duh odvede. To ne pomeni, da je okrnjena njegova svoboda. /…/ Post, ki nas je zdaj doletel, se dogaja že, odkar smo že na svetu. Zdaj se dogaja bolj kolektivno in nas je pretresel.
3/12
Župniki smo res "bogi". Zdaj vsi sočustvujejo z nami. "Ne morete maševati." Jaz mašujem vsak dan. 10 ljudi manj je pri maši kot sicer. Ne zdej jokat. "Spovedujete ne." Oprosti, tudi prej ni bilo neke gneče. "Pa porok ni …" Malo manj folklore bo. To niti ni tak križ. Mi si križe velikokrat sami nalagamo, tudi imaginarno.
4/12
Tega časa ne jemljem kot kazen. To se dogaja, mi smo tukaj, vse skupaj je pa v Božjih rokah. Tudi to, kar zdaj doživljamo, ne pozabimo, je v Božjih rokah. Če se malo opotekamo od tega pretresa, tudi prav. Če bomo malo potolčeni, tudi prav. Hudo mi je za vse, ki trpijo, so umrli. To je zakonitost življenja, ki pa nas zdaj drami.
5/12
Večkrat se nam zdi, kako nam je težko. V šoli dobi eno slabo oceno in to je katastrofa. Fanta dekle malo čudno pogleda in to je katastrofa. In potem gledamo dončiće in podobne, oni so pa srečni! Ampak koliko je bilo v ozadju odpovedovanja, garanja, izročanja. Korak za korakom, dan za dnem. Ne govorite mi, da je 13-letni Luka Dončić vedel, za kaj gre. Rad je igral in še vedno rad igra. Ob sebi je imel ljudi, ki so mu dobro svetovali, on je bil pa vztrajen. Vsak je lahko na svoj način, ampak ti si Miha, ti si Julija. Morda ne boš prišel na filmska platna, pred Bogom smo pa vsi bestsellerji, najboljši.
6/12
Če želi nekdo [biti dober na primer v nogometu], se mora vsem drugim športom odpovedati. Kakšna huda odpoved! Če imaš fokus na nogomet, je veliko lažje. Oko usmerja srce, celega me potegne. Oko je uperjeno v smisel. Povezano je z mojim navdušenjem, Američani so bolj drzni – rečejo s strastjo. Tako mi je veliko lažje vsemu ostalemu se odpovedati. Kot fant, ki je imaginarno zaljubljen, gleda neprestano naokrog. Fant, ki pa je zaljubljen v eno dekle, ostalih sploh ne vidi. Ni se mu treba odpovedovati drugim dekletom. Zato je milost: ko smo zazrti v Boga, je toliko lažje. Ko pridejo križi, so veliko lažji. Ko pride križ brez Boga, je pa res težko.
7/12
Ne imejmo odnosa daj-dam. Marija je bila ena najbolj neuspešnih molivk. Ne recite mi, da ni molila za to, da njen sin ne bi bil križan. Njena molitev ni bila uslišana. Zmogla pa je dodati: Naj gre ta kelih mimo mene, ampak, Oče, Tvoja volja … Mislim, da nam ni treba biti obvarovani. Česa? Biti moramo rešeni, odrešeni! Za to imamo zagotovilo. Vemo, da bodo prišli kašlji in karkoli. Tu ni rešitve. Vse, kar doživljamo, je znamenje človeške bede in hkrati Božje veličine v našem življenju. Bistveno je, da imamo pogled prek vseh teh viroz in kašljev.
8/12
Vehementno postavljamo definicije smisla. To je kot bi miza sama sebe definirala. Človek tudi … Le z Bogom najdemo svoje mesto in vlogo. Potem nismo tako vehementni oblastniki življenja. Vse to – evtanazija pred rojstvom ali kadarkoli – bi odpadlo.
9/12
Naša Cerkev je v veliki meri postala družba, v kateri je korona že dlje časa prisotna. Med seboj se ne poznamo, se ne rokujemo, odnosi so površni, neosebni, naš verouk ne učinkuje, podeljevanje zakramentov je globalno manj učinkovito kot umivanje z destilirano vodo …
10/12
Zdaj je priložnost za Cerkev! Ne le tisto oltarno občestvo, ko v glavnem sploh nismo občestvo. Saj niti ne veš imena levega in desnega soseda pri maši. Zdaj je priložnost, da se začutimo kot Cerkev! Mi, duhovniki, da postanemo bratje. Da se v tem telesu izkaže Kristus. Sicer smo samo klovni v kolar srajcah. To je velika priložnost za nas duhovnike. Farani, a molite za svojega župnika?
11/12
Ko res pride trpljenje, bolj kot je trpljenje pristno in resnično, bolj je tudi moja pobožnost potem pristna, so moja vprašanja iskrena, tudi moje hrepenenje po zdravju, po življenju je bolj iskreno, /…/ Kolikor bolj svet resnično trpi, toliko bolj se sluti velika noč. Bolj kot je križ pristen, je vstajenje resnično!
12/12
Kristjani smo se zaplezali, v votlino smo se skrili, zlate kipe smo "glancali". Jezus je živ, je oznanilo. Religioznost, ki jo imamo mi, je prazna, je destilirana voda, placebo učinek proti tej bolezni. Ob živem evangeliju pa … Korona beži, umira! Pravijo, da ko sta se srečala Chuck Norris in korona, je šla korona v karanteno. Pri Jezusu pa korona zboli! In vstane od mrtvih. Kot Cerkev se bojimo, ker smo sterilni impotentni, ker smo mrtvi. Evangelij pa je živ in prekvasi tudi to bolezen. To je izjemna priložnost, da Jezusova beseda zaživi v tem svetu.