Otrok se usede na kavč in vpraša mamo, ali lahko prižge televizor. Mama reče: Lahko, ampak glej, da bo potihem. Otrok prižge televizor, gleda, mama ga večkrat opozori, naj stiša zvok. Ko hoče vzeti daljinec, ga skrije in se smeje. Nazadnje mama zagrozi, da bo povedala očetu. Če ima srečo, res pride in otrok ga uboga, ker ve, da ima oče samo dve prestavi. Če pri prvi ni učinka, pri drugi že ukrepa. Na otrokovo tarnanje, da še televizije ne sme gledati, bi mama morala reči: Lahko jo gledaš, prižgati je pa res ne smeš.
Kaj lahko mama naslednjič naredi? Otroku dovoli, da prižge televizor. Če je preglasno, ne opozarja več, postavi se pred televizor in gleda, kje bi ga lahko ugasnila. Otrok začne vpiti: Mama, umakni se, da bom lahko utišal. Po čudežu ve, kaj mora narediti, ker ukrepate.
+© Tatyana Korotun I Shutterstock