Vidi Mater svojo, k' za Njim sólzna hodi.
Vidi Mater svojo, k' za Njim sólzna hodi,
bleda, objokana, v módrem plašču ovita,
z Janezom skoz' gnečo k Njem' hitita,
a ju stražniki ne pusté h Gospódi.
Mati Božja, močna v svoji nezgódi,
se mim' vojákov vseeno zrine,
sploh ne sliši groženj, vpitja ostríne,
Njen in Božji Sin ni kar kdorsibódi!
K njemu prihiti, pade na koléna
in neizmerna žalost jo obíde,
ni še b'la tako duša razboléna.
Sočutno jo pogleda in odíde,
več ne zmóre pretežkega breména;
iz gneče Simon mu pomagat pride.
+© MARKO JERMAN