On pade drugič, kljub pomóči kléni.
On pade drugič, kljub pomóči kléni,
stopnice niso zmogle šibke noge,
so muke, bóli, tuge res premnoge,
š' enkrat zruši ga tovor krut leseni.
Simon hitro križ prisloni k steni,
Jezusu pomaga, da bi prišel k sebi.
Zlomljen, strt – kakor lílija po pozebi,
lice ovelo – lasje razmršéni ...
Hlapci jima spet nalože mučilo,
gnev v zmérjanje in kletev preíde,
udarcev biča, brc, je zdaj obílo.
Pretepanju še Simon ne uíde;
Učenika pa – nekaj je ganilo.
Glej! Žene zdaj uči, tolaži, odide ...
+© MARKO JERMAN