IV. postaja: Jezus sreča Mater
(Premišljevanje zapornikove matere)
Niti za hip me ni prevzela skušnjava, da bi zapustila svojega sina zaradi njegove obsodbe. Na dan njegove aretacije se je naše življenje spremenilo. Vsa družina je z njim vstopila v zapor. Še danes se sodba ljudi ni omilila, je kot nabrušeno rezilo. V nas uperjeni prsti še okrepijo trpljenje, ki ga že nosimo v srcu. /.../ Naprtila sem si krivdo svojega sina, prosila sem odpuščanja tudi za to, za kar sem odgovorna. Nase kličem usmiljenje, ki ga uspe izkusiti samo mati, da bi se moj sin zmogel vrniti v življenje, ko bo odslužil svojo kazen.
+© By Myibean | Shutterstock