V. postaja: Jezusu pomaga Cirenejec
(Premišljevanje zapornika)
V svojem poklicu sem pomagal generacijam otrok, da so hodili pokončno, s hrbtenico. Nekega dne pa sem se znašel na tleh. Bilo je, kot da bi mi zlomili hrbtenico. Moje delo je postalo izgovor za sramotno obsodbo. Prišel sem v zapor. Zapor je vstopil v moj dom. /.../ Križ, ki so mi ga naložili na rame, je težak. Ko mineva čas, sem se navadil živeti z njim, ga zreti v oči, ga poklicati po imenu. Cele noči prebijeva skupaj v družbi. /.../ V ječi se staram; sanjam, da bom nekega dne spet zaupal človeku.
+© Shutterstock