I. postaja: Jezus je obsojen na smrt
(Premišljevanje zapornika, obsojenega na dosmrtno ječo)
Ko zaprt v celici znova in znova prebiram strani Jezusovega pasijona, planem v jok: po devetindvajsetih letih ječe še nisem izgubil sposobnosti, da jokam, da me je sram moje pretekle zgodovine, zla, ki sem ga izvršil. Čutim se kot Baraba, Peter in Juda v eni osebi. Preteklost je nekaj, ob čemer me strese, čeprav vem, da je to moja zgodovina. /.../ V tistem ne-življenju pa sem vedno iskal nekaj, kar bi bilo življenje. Čudno je tole slišati, ampak zapor je bil zame rešitev.
+© Handout / VATICAN MEDIA / AFP