Največkrat se obrnem k Mariji, ko grem na Šmarno goro. Preden greš gor po tisti dolgi poti, ki jo vsi zadihano prebrodimo, da pridemo na vrh, tisti zadnji klanček, zadnja vzpetina, je kapelica z Marijo. Tam se vedno malo ustavim in rečem: "Živijo, Marija!" Če me kaj obremenjuje, če imam kakšne probleme ali stiske, rečem: "O, Marija, pomagaj mi, saj veš, kako je krasno, če ima ženska mirno srce." Tam si vedno pomahava.
+© Siniša Kanižaj | Družina