Ko se turist ustavi na Tolminskem ali v celotnem Posočju, ne more mimo Soče, ene najlepših in najčistejših evropskih rek. Krasna hči planin, kot jo je v pesmi Soči opisal Simon Gregorčič, je 137 kilometrov dolga alpska reka, ki slovi po izraziti smaragdni barvi in živahnih brzicah v zgornjem toku. Zaradi velike količine mivke, ki jo najdemo na njenem dnu, se Soča ob nekaj deževnih dni obarva v barvo kakava.

Soča je raj za ljubitelje vodnih športov, predvsem kajakaše, ribiče, fotografe in tiste, ki iščejo sprostitev v naravi. Med najbolj priljubljenimi doživetji obiskovalcev sta rafting in canyoning, ki ga v dolini Soče organizira več kot 30 športnih agencij. Plavanje v Soči je precej adrenalinska izkušnja, saj se voda v poletnih mesecih ogreje le do 17 stopinj Celzija, a vroči poletni dnevi mnoge prepričajo, da v njej zaplavajo.

Tolminska korita je skupno ime za korita Tolminke in Zadlaščice, ki so ena najveličastnejših naravnih znamenitosti ne samo na Tolminskem, ampak verjetno v vsej Sloveniji.

Turistična pot skozi korita je krožna, s krajšimi stranskimi potmi, ki pa vodijo do najlepših znamenitosti Tolminskih korit, zato jih ne izpustite. Vodi čez slikovite mostove in skozi tunele. Poleg tolmunov Tolminke in Zadlaščice ne izpustite 60-metrskega pogleda v globino s Hudičevega mosta ter vhoda v Dantejevo jamo, kjer je po izročilu italijanski pesnik Dante Alighieri, ki je bil v začetku 14. stoletja na obisku pri patriarhu Paganu della Torreju v Tolminu, našel navdih za Pekel v pesnitvi Božanska komedija.

"Tod sekla bridka bodo jekla, in ti mi boš krvava tekla: kri naša te pojila bo, sovražna te kalila bo!" je zapisal Simon Gregorčič. Njegova napoved se je uresničila med prvo svetovno vojno, ko je Tolminska postala mesto največjih spopadov na slovenskih tleh, ki jih je v svojem romanu Zbogom orožje, opisal tudi ameriški pisatelj Hemingway.

Znamenita soška fronta (1915–1917), bojišče med italijansko in avstro-ogrsko vojsko, je potekala na razdalji 93 kilometrov, od mogočnega Rombona (2.208 metrov) do izliva reke Soče v Tržaški zaliv. Srditi boji na tem območju so za seboj pustili številne utrdbe, kaverne, strelske jarke, ostaline in pokopališča, ki jih danes povezuje Pot miru. Priporočamo ogled Kobariškega muzeja, ki je največji muzej o prvi svetovni vojni, obstaja pa tudi več muzejev na prostem in zasebnih zbirk.

Padalstvo je ena izmed najbolj prakticiranih aktivnosti na Tolminskem. Vzletišče Kobala nad Tolminom je odlično izhodišče za dolge prelete ob južnih grebenih Julijskih Alp in znano tekmovalno prizorišče tudi za nacionalna prvenstva tujih padalcev.

Visoko nad strugo Tolminke se dviga leseno svetišče, spominska cerkev Sv. duha v Javorci. Cerkev je posvečena padlim avstro-ogrskim branilcem bojišča soške fronte med leti 1915 in 1917. Leta 1999 je bila razglašena za kulturni spomenik državnega pomena, leta 2007 pa se je uvrstila na seznam posebno pomembne zgodovinske in kulturne dediščine Evrope ter leta 2018 prejela znak evropske dediščine.

Cerkev so med prvo svetovno vojno gradili avstro-ogrski vojaki, ko niso bili na frontni liniji. V lesene plošče v cerkvi so vžgali imena svojih padlih vojakov. Na zunanji strani lahko vidite vse grbe dežel nekdanje avstro-ogrske monarhije.

Tolminska je tudi dežela mogočnih gora, pohodništva, planin in z njimi povezano tradicijo sirarstva. Poleg številnih označenih planinskih poti, številnih znanih vrhov je mogoče najti tudi veliko krožnih in tematskih poti, ki obiskovalce seznanjajo z dediščino teh krajev. Tolminska je povezana tudi s pohodniško potjo Juliana Trail, dolgo 267 kilometrov, ter pohodniško potjo Alpe Adria Trail, ki gore povezuje z morjem.

Na Tolminskem živi še kar okoli 35 planin. Za razliko od marsikaterega drugega konca Slovenije, kjer je sirarski posel žalostno zamrl, sirarstvo na Tolminskem in Kobariškem danes doživlja nov preporod, sir Tolminc pa je še kako zaželen turistični produkt.

Nedaleč od Kobarida, nad smaragdno Sočo je soteska potoka Kozjak, v kateri posebej izstopa 15 metrov visoki slap Kozjak. Priljubljena naravna znamenitost ustvarja podobo rajskega kotička, ki ga pred vsakdanjim svetom skrivajo visoke temačne stene.

Do slapa vodi urejena sprehajalna pot, ki jo mestoma dopolnjujejo leseni mostički in končna terasa, s katere se odstira mističen pogled proti skalnem amfiteatru z zelenim tolmunom in belim pramenom vode.

Italijanska kostnica nad Kobaridom je spomenik italijanskim vojakom, padlim v prvi svetovni vojni, ki ga na vrhu krasi cerkev sv. Antona.

Kostnico sta oblikovala kipar Giannino Castiglioni in arhitekt Giovanni Greppi, oblikovana pa je v obliki osmerokotnika, v katerem so v dveh koncentričnih krogih nameščene niše z imeni in priimki ter vojaškimi čini padlih 7014 italijanskih vojakov, pri vsakem pa je dodan še napis "Presente" ("Prisoten" – vojaški odgovor ob klicu nadrejenega). Cerkev na tem mestu je bila zgrajena že mnogo prej, saj je bila posvečena že leta 1669. Ob poti iz središča Kobarida do kostnice so postavljene postaje križevega pota, kostnica pa je izhodišče tudi za sprehod do arheoloških ostalin Tonocovega gradu.

Kozlov rob ali Grad kot mu pravijo domačini, je 426 metrov visoka vzpetina, ki se dviga nad Tolminom. Na vrhu so dobro ohranjene razvaline nekdaj mogočnega gradu, ki je bila pomembna obrambna točka za vso dolino.

Grajsko poslopje, ki je bilo prvič omenjeno že v 12. stoletju, je bilo v lasti oglejskih patriarhov, goriških grofov, Čedajcev, Benečanov in Habsburžanov.

Hrib je poleg svojega izjemnega kulturnozgodovinskega pomena priljubljena rekreacijska točka v Tolminski kotlini. Po južnem pobočju Kozlovega roba pa teče tudi zgodovinska naravoslovna učna pot, ki na štirinajstih točkah predstavi rastlinstvo, strukturo gozdnih tal in kamnin, pa tudi zgodovino Tolmina.

Akumulacijsko jezero na Mostu na Soči je nastalo z zajezitvijo Soče za hidroeklektrarno Doblar. Jezero z edinstveno barvo reke Soče je priljubljeno med sprehajalci in ljubitelji vodnih športov.

Ob jezeru se lahko sprehodimo po dveh tematskih poteh, najlepše pa ga je občudovati s kajaka, kanuja, supa ali pa z ladjo. Jezero je tudi raj za ribiče, ki pridejo soško postrv lovit z vsega sveta.

Kraj Most na Soči se ponaša tudi po arheoloških ostalinah iz bronaste in železne dobe ter rimskega imperija. Znano pa je predvsem po skokih z mostu, po katerem je kraj tudi bil poimenovan. Pred letom 1952 se je kraj imenoval Sveta Lucija.

Čadrg je slikovita vas, ki leži na nadmorski višini od 600 do 700 metrov nad izjemno prepadno sotesko reke Tolminke. Pot do te vasi v Triglavskem narodnem parku se začne pri izhodišču za Tolminska korita in jemlje dih, saj je dobesedno vklesana v strma pobočja, voznikom pa požene dobro mero adrenalina po žilah.

Vas slovi po starem načinu kmetijstva, ekoloških kmetijah in po stoletni tradiciji sirarstva. Tu so doma srčni ljudje, ki že od leta 1999 gostijo tudi Skupnost Srečanje Don Pierina Gelminija, kjer se zdravijo odvisniki. Da je vas nekaj posebnega dokazujejo tudi številni obiski eminentnih gostov, kot sta švedska kraljica in direktor ameriške CIE.

Mengore so 453 metrov visok hrib, ki s se dviga med Mostom na Soči, Volčami in Tolminom. Z vrha, na katerem stoji cerkev sv. Marije, ki je znana kot romarsko srce Tolminske, se nam odpre lep razgled na Kolovrat in okoliške vasi.

Avstro-ogrska vojska je med prvo svetovno vojno celotno območje močno utrdila s številnimi jarki in kavernami, ki so po poti na vrh vidne še danes. Pot na vrh pa od leta 2008 krasijo tudi kapelice križevega pota s čudovitimi mozaiki znanega slovenskega umetnika p. Marka Ivana Rupnika.

V cerkvi so se leta 1713 zbrali voditelji tolminskega kmečkega punta leta, ki je vzdignil celotno prebivalstvo Goriške, zatrl pa ga je šele prihod vojske z Dunaja in usmrtitev vodij punta na trgu Travnik v Gorici. Prav z Mengor je zvon naznanil začetek boja "za staro pravdo".