Kako ste pripravljeni na življenje brez mame oziroma kuharice? Kako vam gre kuhanje, pranje, likanje, pospravljanje?
Na "življenje brez mame" sem se pripravil v času svoje srednje šole. Vendar pa ne morem iz svoje kože. Velika past, ki je v ozadju (vsaj zame) plitkega vprašanja "živeti brez mame in brez kuharice" je nevarnost samozadostnosti. Priznam, da bi si rad sam kuhal, sam pral, saj vse to znam in mi je najbolj udobno, da si to naredim sam. Vendar pa bi ta "sam, sam, sam" iz župnišča naredil neosvojljivo trdnjavo, iz mene pa sčasoma – čudaka, ki ne bo v stiku z ljudmi in Bogom, ampak bo pasel samega sebe.
Bogu sem hvaležen za izkušnje iz obeh pastoralnih praks, ki sta mi odkrili dragoceno vlogo župnijske gospodinje. Župniku pomaga, da se ne zapre vase in da opravlja svoje delo. Ob vsem tem naj poudarim, da zagovarjam to, da duhovnik zna opravljati gospodinjska dela. Vendar pa opravljanje teh del nikoli ne sme biti na škodo pastoralnega dela.
+© TATJANA SPLICHAL | DRUŽINA