Kako ste pripravljeni na življenje brez mame oziroma kuharice? Kako vam gre kuhanje, pranje, likanje, pospravljanje?
Glede kuhanja se težko pohvalim. V osnovni šoli sem sicer obiskoval kuharski krožek, v semenišču smo imeli kuharske tečaje, toda zdi se, da mi ni prav veliko ostalo. Lonec že znam postaviti na štedilnik in skuhati kakšno preprosto jed. A težava se pojavi, ko je treba dobiti kakšno novo idejo. Po enem tednu kuhanja, bi se verjetno začel zelo ponavljati.
Svojo prvo "žehto" sem opral šele v času semenišča. Rektor je namreč poskrbel, da smo se lotili tudi tega: dobili smo pralne in sušilne stroje in kratka navodila. Danes mi prati ni težko. Tudi likati ne, dokler ne naletim na srajce. Te mi včasih še delajo preglavice. S pospravljanjem nimam težav – rad vidim, da je okoli mene čisto, tako da mi za krpo in čistilo ni težko poprijeti.
+© TATJANA SPLICHAL | DRUŽINA