Življenje je povsod, 1888
V tem delu ruskega realizma je Nikolaj Jarošenko uprizoril skupino obsojenih zločincev na njihovi poti v Sibirijo. Neveselemu kontekstu navkljub slika odraža toplino, najbolj zaradi figur ženske in otroka, ki se naslanjata na zamreženo okno vagona. Obsojenci so s seboj namreč lahko odpeljali svoje žene in otroke, pri tem pa ti dve figuri spominjata tudi na Marijo in malega Jezuščka. Tako kompozicija kot barve upodobitve spominjajo na rusko ikono Marije Kikkotissa.
+© Courtesy Tretyakov Gallery