Sveti Vilibrord iz Utrechta (657–739), zavetnik Nizozemske (in eden od zavetnikov Luksemburga)
Rojen na vzhodu Anglije, je bil že kot majhen poslan v samostan Ripon, ki ga je takrat vodil sveti Vilfrid iz Yorka. Pri dvajsetih je vstopil v irski samostan Mellifont. Po posvečenju leta 690 je bil še z drugimi enajstimi menihi poslan na misijonsko delo v Frizijo. Tam je sklenil prijateljstvo z očetom Karla Velikega Pipinom Malim, ki ga je spreobrnil in ga je nato vse življenje podpiral. Pokoren Cerkvi je Vilibrord odpotoval v Rim prosit papeža Sergeja za uradno pooblastilo za oznanjanje evangelija. Ko je bil imenovan za škofa v Utrechtu, je ustanovil opatijo Echternach v Luksemburgu, od koder je misijonaril po Friziji in na Danskem. Umrl je v samostanu Echternach, kjer je tudi pokopan. Od 14. stoletja pa vse do danes mnogi verniki romajo na njegov grob. Svetega Vilibrorda se na Nizozemskem in v Luksemburgu spominjajo 7. novembra.
+