NAVADIŠ SE, DA DOMA NIKOLI NI TIŠINE!
Najti nekaj trenutkov le zase je bila vedno precej zahtevna naloga. Celo med prhanjem je gotovo v kopalnico "vdrl" kdo od starejših bratov ali sester, ki se mu je seveda mudilo in je bil prepričan, da ima prednost, ali pa eden od mlajših, ki me je želel le pozdraviti. Dobra plat tega je, da me je odraščanje s tolikimi sorojenci dobro pripravilo na materinstvo: od nekdaj se zavedam, da so trenutki, namenjeni zgolj meni, redki in toliko bolj dragoceni, zato tega časa nikoli ne razumem kot nekaj samoumevnega (res pa je tudi, da se po petih minutah tišine pogosto počutim že kar malce osamljeno!).
+© Natalia Lebedinskaia | Shutterstock