V svoji Avtobiografiji se Eric Clapton spominja trenutka iz leta 1987, ki ga je doživel ob odvajanju od odvisnosti od drog in v katerem je močno trpel.
Tako se spominja:
“Popolnoma sem bil obupan. V zavetju svoje sobe sem prosil za pomoč. Pojma nisem imel, s kom sem se pogovarjal, samo to sem vedel, da sem prišel na konec s svojimi močmi. Padel sem na kolena in se predal.
Malo za tem sem dojel, da sem našel mesto, za katero sem vedno vedel, da je nekje tam. Ampak nisem nikoli zares mislil, da ga potrebujem. Niti nisem verjel vanj.
Od tega dne in vse do danes nikoli nisem izpustil jutranje molitve, na kolenih, v kateri prosim za pomoč; in tudi ne večerne, ko se zahvalim za svoje življenje in predvsem za to, da sem trezen,” je povedal pevec.
Sveta Mati
Sveta Mati, kje si?
To noč sem kot razlomljen na dvoje.
Videl sem zvezde padati z neba.
Sveta Mati, jokajo oči moje.
Oh, zdaj potrebujem tvojo pomoč,
pomagaj mi skozi to osamljeno noč.
Prosim, povej mi, kam naj grem.
Da se ponovno najdem.
Sveta Mati, poslušaj mojo molitev.
Nekako vem, da si še tu.
Prosim, pošlji mi duševnega miru
in vzemi stran to bolečino.
Ne morem, ne morem , ne morem več čakati.
Ne morem, ne morem čakati na té.
Božja Mati, poslušaj moj jok.
Tisočkrat sem ti preklel ime,
bil v duši je jeze začaran krog.
Nekomu si želim le podati roko.
Prišel je konec, čutim zdaj,
več tekal naokrog ne bom.
S teboj želim si v večni raj,
v naročju tvojem je moj dom.
Ko moje roke ne bodo več igrale
in utihne moj glas, bom izginil jaz.
Sveta Mati, tedaj bom spal,
varno počivajoč v tvojih rokah.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila brazilska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Maja Pintarič.
