Aleteia

Božič pomeni sprejeti vse slabosti drugega – samo zato, da bi mu bil blizu

Adriana Varela Photography/Getty Images
Deli

Bog je postal človek. Največji je postal najmanjši

Sveta noč … blažena noč …

Neka mati in oče ne spita, četudi je polnoč. Njunega sina še ni domov. Čez uro bosta izvedela, da ne bo prišel. Da je njegova luč ugasnila. Svet se jima bo podrl.

Sveta noč … blažena noč …

Nekdo bo spet sam. Nekdo star, ki se bo zamislil v brado, in mladec, okoli katerega se bo gnetla množica. Samo misel, da ni nikomur potreben, jima bo za družbo.

Sveta noč … blažena noč …

Tam, zunaj bara se bo nekdo usedel na tla, in premišljeval, zakaj ga je pustila punca, zakaj je spet pogrnil na izpitu in zakaj je ta noč tako sveta, kaj je svetega v njej? Prepevanje pesmi? Obložene mize? Jaslice z drevescem? Hiša z vonjem po kadilu? Ali sladko občutje polnočnice?

Sveta noč … blažena noč …

Ganljiva pesem. Vzdigne nam srce, prebudi nam čustva. Ne samo zaradi spominov na otroštvo. Ne. Ganljiv je tudi praznik sam. Pa ne zaradi okrasja, luči, jaslic in vsega, kar je božič pridobil v letih zgodovine. Tisto, kar človeka danes resnično gane do dna srca, ni nič od tega, marveč tisto, kar ga je ganilo takrat, ko se je božič prvič zgodil: “In Beseda je meso postala in se naselila med nami.” (Jn 1,14)

Preberite še:
Praznina in čakanje

Ne čutite nič svetega, nič ganljivega?

Naj vas spomnim. Za to gre, da je Bog postal človek. Največji je postal najmanjši. Najmogočnejši najbolj nebogljen. Najbogatejši najrevnejši. Za to gre: da postaneš nekomu podoben, da postaneš kot on, in s tem sprejmeš nase vse dobro in vse slabosti tega človeka – samo zato, da bi mu bil blizu. Da bi bil čisto poleg njega, vedno in povsod. Tako nizko ali tako visoko, kot je on. Da ne bi bil nikdar, nikdar sam.

Sveta noč … blažena noč …

Ta noč je res sveta. Ker se dotika vsega, kar je človeku svetega. Ker vstopa v njegove rane in radosti in mu tiho pravi, da je v vsem – tudi v gnoju, smradu, zavrženosti, nezaželenosti, strahu, negotovosti, revščini in osamljenosti – človeku Bog blizu. Saj se je tam rodil. Nocoj. To ni obljuba. To je dejstvo. Otipljivo, resnično dejstvo.

Naj vam to dejstvo srca napolni z veseljem!

 

Vir: blog Marka Rijavca

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.
Najboljših 10 Marko Rijavec
  1. Naj brano
    |
    Naj deljeno
Več