Aleteia

Jezuit, dominikanec in frančiškan odidejo v gostilno …

Antoine Mekary | Aleteia
Deli
Komentar

Ker smeha nikoli ni preveč

Frančiškan in jezuit sta bila dobra prijatelja, že odkar sta bila v noviciatu. Oba sta bila strastna kadilca in sta težko več kot eno uro molila ali študirala brez “čikpavze”. Sklenila sta, da morata nekaj ukreniti, zato sta odšla k svojima predstojnikoma prosit za dovoljenje, da bi smela kaditi.

Ob ponovnem srečanju frančiškan ni bil najbolj zadovoljen: “Vprašal sem svojega predstojnika, ali lahko kadim, medtem ko molim, pa mi je strogo prepovedal.”

“Postavil si napačno vprašanje, prijatelj,” pravi jezuit, “jaz sem predstojnika vprašal, ali lahko molim, medtem ko kadim, in mi je z veseljem odgovoril: ‘Seveda!'”

***

 

Frančiškan, dominikanec in jezuit so v sobi skupaj študirali, ko je naenkrat ugasnila luč.

“Bratje, izkoristimo priložnost za meditiranje o tem, koliko dolgujemo naši sestri svetlobi, ki je dar našega Gospoda,” reče frančiškan.

“Da, ampak poglobimo to razmišljanje in ga izkoristimo za to, da napišemo esej o razliki med temo in lučjo,” pripomni dominikanec.

Medtem jezuit odide v klet, najde elektroomarico in prižge luč.

***

 

Možakar se je pogovarjal z Bogom:

Mož: Kako doživljaš milijon let, moj Bog?

Bog: Kot sekundo, sin moj.

Mož: Kako občutiš milijon evrov, moj Bog?

Bog: To je kot cent, sin moj.

Mož: Mi lahko podariš ta “cent”?

Bog: Seveda! Samo sekundo mi daj …

***

Mati je odšla k župniku, ker je njen sin želel postati duhovnik. Vprašala ga je, kaj je potrebno, da to doseže.

Župnik ji začne razlagati: “Če hoče postati škofijski duhovnik, bo moral študirati osem let. Če želi postati frančiškan, bo moral študirati deset let. Če pa bo želel biti jezuit, bo študij trajal kar štirinajst let.”

Mati pozorno posluša. Ko župnik neha razlagati, se navduši in reče: “Vpišite ga k zadnjim, veste, je bolj počasne sorte.”

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.