Aleteia

Sestavine v kozmetiki, ki se jim morate izogibati

Woman using lipstick
Pixabay
Deli

Kar nekaj je takšnih sestavin, ki jih vsebujejo številni kozmetični izdelki, vendar bi bilo bolje, da bi se jim izognili

Na srečo smo (dobesedno in v prenesenem pomenu) stoletja stran od časov, ko so si bogatejši sloji prebivalstva s svinčenimi kremami belili obraze – sledili so takratnemu trendu lepote – in s tem marsikdaj prispevali k svoji prezgodnji smrti.

Danes je kozmetika zasnovana tako, da vsebuje številne koristne, pomirjujoče, hranljive, antioksidantne in nasploh odlične sestavine za našo kožo. Evropska unija zelo strogo regulira sestavine kozmetičnih izdelkov, ki jih spusti na tržišče, novi in novi kozmetični izdelki pa so vedno boljše kakovosti. Med njimi so številni, ki se ponašajo z eko-certifikati in dokazili o izvoru vseh sestavin.

Še vedno pa je dobro poznati nekatere sestavine kozmetike, ki se jim je dobro izogniti.

Parabeni

Derivati parabenzojske kisline, npr. metilparaben, etilparaben, butilparaben itd. se v kozmetiki uporabljajo kot konzervansi. Če kreme, geli, mila, ličila namreč vsebujejo vodo, bi se v njih prej ko slej naselili mikroorganizmi, posledica pa je ta, da izdelek splesni oziroma zaradi rasti bakterij v njem dobi neprijeten vonj, se razplasti, spremeni teksturo in podobno.

Težava parabenov je v tem, da oponašajo delovanje hormonov v telesu, zaradi česar so jih nekatere raziskave povezale z nastankom rakavih obolenj. Zadnja leta so parabeni v veliki meri opuščeni kot konzervansi, na embalaži pa je tudi jasno označeno, da izdelek ne vsebuje parabenov.

Formaldehid

To sredstvo se v laboratorijih uporablja kot tekočina za ohranjanje tkiv (recimo preparati poginulih živali), saj preprečuje rast mikrobov. Najdemo ga lahko v šamponih, otroških milih, lakih za nohte, lepilih za trepalnice. Še posebej so ogroženi tisti, ki delajo v salonih za nohte in podaljševanje trepalnic, saj so neprestano izpostavljeni formaldehidu in konzervansom, ki sproščajo formaldehid.

Cosmetics
Pixabay

Derivati nafte

So pogosta sestavina kozmetike, sploh petrolej in vazelin. Imata okluzivne lastnosti, kar pomeni, da na koži naredita mastno plast, ki preprečuje izsušitev in izhlapevanje vode. Če je petrolej pridobljen v postopku rafiniranja in je prečiščen, potem ni nujno škodljiv, je pa lahko dražeč in moteč element za dojenčke, majhne otroke in vse z občutljivo kožo.

Nanodelci

Ti so pogosta sestavina krem za sončenje. Ne gre za kemijsko formulo, temveč za vse delce (katerekoli snovi), ki so v posebnem postopku zmanjšani na velikost razpona nekaj nanometrov, kar je nekaj miljardink metra. Taki delci se zelo lahko absorbirajo in nalagajo v različna tkiva. Najbolj problematični so nanodelci, ki jih vdihnemo, torej v obliki aerosolov ali sprejev, recimo kreme za sončenje v spreju, ki vsebujejo nanodelce.

Benzofenon in oksibenzon

Sta kemijska UV filtra, ki imata to lastnost, da se v obliki kreme za sončenje zelo lepo razmažeta in hitro vpijeta. Težava je v tem, da se v tkivih nalagata in povzročata sistemsko toksičnost, nekatere raziskave pa ju povezujejo tudi z nastankom rakavih obolenj. Namesto teh dveh sončnih filtrov so boljši t. i. fizikalni filtri, ki kožo prekrijejo z zaščitno plastjo in na ta način preprečujejo opekline in UV poškodbe. Taki filtri so npr. titanijev dioksid, cinkov oksid …

Dišave in barvila

So lahko dražeč element v kozmetiki, kar opažajo ljudje z občutljivo, razdražljivo ali obolelo kožo ter seveda dojenčki in majhni otroci. Za vse naštete skupine je najbolje, če se zelo odišavljenim izdelkom v kozmetiki kar najbolj izogibajo. Številni kozmetični izdelki zadnjega časa se ponašajo s tem, da ne vsebujejo sintetičnih dišav in barvil, blag vonj pa je običajno posledica naravnih sestavin v njih, recimo eteričnih olj ali rastlinskih ekstraktov.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.