Stari krščanski viri o Svetih treh kraljih vedo le malo“Tretji božič”, kot mu tudi pravimo, je praznik Svetih treh kraljev, kot je upodobljeno v pratiki za dan 6. januarja. A v resnici to poimenovanje ni natančno, saj Cerkev ne slavi Svetih treh kraljev, ampak Gospodovo razglašenje, epifanijo. Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev pojasnjuje, da so v tako imenovani epifaniji zajeti trije dogodki: poklon modrih z Vzhoda, Jezusov krst v reki Jordan in ženitnina v Kani.
Preberite še:
Koliko je bil sveti Jožef star ob Jezusovem rojstvu?
Preberite še:
Sveti večer ni eden, ampak so trije
Razvijale so se različne teorije
Stari krščanski viri sicer o Svetih treh kraljih oziroma modrih z Vzhoda vedo le malo ali nič zanesljivega.
Vzhod je širok pojem. Po noši, ki se pojavlja na podobah iz starokrščanske dobe, pa bi lahko sklepali, da je njihova domovina Arabija, Kaldeja, Perzija.
Na najstarejših upodobitvah tudi nikoli ne nastopajo kot kralji, čeprav so bili kralji na vzhodu praviloma magi, torej modrijani, učenjaki. Ni pa bil vsak mag tudi kralj. S kraljevskimi kronami na glavi tako tri kralje srečamo šele v začetku 8. stoletja.
Spreminjalo se je tudi njihovo število. Nekatera izročila jih naštevajo 12, pozneje je obveljalo število tri.
Od 12. stoletja viri govorijo samo o Svetih treh kraljih, čeprav ni gotovo, da so bili trije, čeprav niso bili kralji in čeprav niso bili razglašeni za svetnike.
Zmeda je bila tudi pri imenih. Nazadnje je obveljalo, da so bili Kaspar, Melhior in Baltazar.
Ostanki Svetih treh kraljev?
Pri toliko nejasnostih je nato nastala še legenda o posmrtnih ostankih Svetih treh kraljev. Cesarica sv. Helena naj bi odkopala njihov grob in posmrtne ostanke prenesla v Carigrad. Nato jih je carigrajski Grk Evstorgij odnesel v Milano, od tam pa jih je dal cesar Friderik Barbarossa (Rdečebradec) leta 1164 prepeljati v Köln. Ti ostanki so od 12. stoletja privabljali v Köln na tisoče romarjev. Menda je bilo med njimi tudi mnogo Slovencev.
O treh modrih pa so ljudje skozi čas razvili še nekatere svoje teorije in podrobnosti:
- Melhior (Miha) naj bi bil najstarejši, sivolas, Gašper mladenič dvajsetih let, Boltežar pa srednjih let. Tako naj bi simbolično predstavljali tri človekova starostna obdobja.
- Simbolično naj bi predstavljali pogane. Gašper semite, Miha jafetide, Boltežar pa hamite. Tudi zato so začeli upodabljati Miho kot Evropejca, Gašperja kot Azijca in Boltežarja kot Afričana.
- Miha naj bi Jezusu, Mesiji, prinesel zlato, ker je Mesija kralj, Gašper kadilo, ker je Mesija Bog, in Boltežar miro, ker je Mesija človek.
Preberite še:
Kako so koledniki doživeli preporod
Kaj pa običaji?
Večer pred praznikom je tretji sveti večer. Običaji so taki kot na večer pred božičem, le polnočnice ni.
Kar nekaj zanimivih običajev in verovanj pa se je razvilo tudi na praznični dan.
- Otroci v škofjeloški okolici so tudi na praznik Svetih treh kraljev pričakovali darila kot ob miklavževem. Le darovi so bili skromnejši.
- Na dan pred praznikom so se ljudje po številnih krajih postili.
- V Dražgošah je bila navada peči medenjake, kruhke v podobi krajčka. Nekoč je moralo dekle dati svojemu fantu na ta dan tri stvari: krajček, tobak in mehur.
- Na Tolminskem so dekleta pekla potičke in jih potem podarila samo enemu, izbranemu. Tako se je razkrila ljubezen, ki je bila včasih tudi dolgo časa skrita.
- “Vodo treh kraljev” (tisto, ki jo blagoslovijo na praznik) so uporabljali pri ženskah, ki so hotele narediti splav. Kadar so namreč opazili, da si kakšna ženska skrivaj kuha čaj, ki naj bi povzročil splav, so ji vanj prilili kraljevo vodo. Čaj je tako izgubil moč.
- V Beli krajini so se dekleta postila tri dni pred svetimi tremi kralji. Tako so dobila tistega fanta, ki so si ga želela.
In še vreme.
- Če na treh kraljev dan sonce sije, mora stati živina pri svetlih (praznih) jaslih.
- Če na tri kralje na jasnem sonce vzhaja, hlapec vriska (ker bo veliko žita), vol pa piska (ker bo malo krme).
- Če je bilo na tri kralje megleno, so v Prekmurju napovedovali kolero. Na Štajerskem je megla pomenila, da ne bo jabolk.
- Če dežuje, bo v Prekmurju dobra letina, v Beli krajini pa bo živini primanjkovalo krme.
Preberite še:
Sloviti Slovenec, ki je ustvaril svetovno znamenitost
Preberite še:
Slovenski genij, ki je utemeljil oceanografijo in Nemce učil nemščino
