Njeno spreobrnjenje je v takratnem Rimu vzbudilo nemalo pozornostiFabiola je pripadala rimski plemiški rodbini Fabia. Zelo mlada se je poročila, a se je zaradi nasilnega moža tudi ločila, kar so ji tedanji zakoni omogočali. Njeni biografi so jo opisovali kot slabo vzgojeno, sebično in naduto.
Po ločitvi se je Fabiola vnovič poročila, a kmalu postala vdova. V času te izgube se je začela srečevati s krščanstvom in spoznala svetega Hieronima, slovitega prevajalca in avtorja Vulgate, ter krog njegovih sledilcev – zlasti dve znani rimski matroni Marcelo in Pavlo.
Preberite še:
Junakinja, ki je nasilje premagovala z lepoto
Preberite še:
Sta lepota in urejenost lahko greh?
V letu, ko ju je spoznala, se je Fabiola odločila korenito spremeniti svoje življenje. Na velikonočno vigilijo je prišla v Lateransko baziliko odeta v raševinasto vrečo, ki so jo nekoč uporabljali za pokoro. Papeža in vernike je prosila za odpuščanje grehov in papež Siricij jo je uradno sprejel v cerkveno občestvo.
Svoje imetje je darovala Cerkvi, se posvečala ubogim in bolnim ter ustanovila prvo rimsko bolnišnico. Njeno spreobrnjenje je v takratnem Rimu vzbudilo veliko pozornosti.
Sveti Hieronim je v svojem pismu 77 o njej zapisal: “Bila je prva, ki je dala zgraditi bolnišnico, v kateri je sprejemala vse bolne, ki jih je srečevala po ulicah: razjedenih nosnic, votlih oči, posušenih rok in nog, napihnjenih trebuhov, koščenih nog, nagnitega mesa, gomazečega od črvov … Kolikokrat je osebno poskrbela za gobavce, tem živim truplom je dajala jesti in piti skodelico juhe.”
Šlo pa je veliko več kot za skrb za bolne. Te bolnišnice so bile hkrati tudi gostišča, ki so dajala streho ostarelim, za katere domači niso mogli skrbeti, pa tudi popotnikom; hkrati so zaposlovala brezposelne družine in odpirala nova delovna mesta.
Preberite še:
Ali naj se ločim, ker v zakonu ne občutim ljubezni?
Fabiola je umrla l. 399 in njen god praznujemo 27. decembra. Je zavetnica ločenih, žrtev nasilja in prešuštev ter nezvestobe v zakonu. Njen spomin se je ohranil v življenjepisu izpod peresa svetega Hieronima, njena zgodba pa je zaslovela v zgodovinskem romanu kardinala Nicholasa Patricka Stephena Wisemana z naslovom Fabiola ali cerkev v katakombah.
Preberite še:
Kako ravnati z otrokom, ki ima močan značaj?
V zvezi s svetnico je zanimivih 400 ročno izdelanih kopij, ki so jih neznani amaterski slikarji naredili po sliki francoskega slikarja Jean-Jacquesa Hennerja l. 1885, katere izvirnika do dandanes niso našli. Umetnika Francisa Alÿsa je zgodba te slike začela zanimati in je uspel zbrati več sto kopij, ki jih je kupil na najrazličnejših krajih po vsem svetu, vendar za zdaj še ni našel izvirnika. S to podobo se sveto Fabiolo tudi največkrat predstavlja.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Kako so kristjani na Japonskem preživeli preganjanja in atomsko bombo
Preberite še:
Pozabljeni Slovenci, ki so zgradili slovensko industrijo
Preberite še:
Sara Ahlin Doljak: Zaradi bolezni ne more govoriti, a je še vedno uspešna odvetnica
