Aleteia

To je skrivnostni meniški red

PUBLIC DOMAIN
Deli
Komentar

Skrivnostni menihi, ki dočakajo visoko starost

Na slovenskem ozemlju so nekdaj delovali štirje kartuzijanski samostani, zdaj pa samo še eden – kartuzija Pleterje.

Začetki kartuzijanskega reda segajo v leto 1084, ko je sveti Bruno s šestimi tovariši ustanovil prvi samostan v kraju Chartreuse pri Grenoblu (Velika Kartuzija). Kartuzijanski red se je nato začel širiti po Evropi.

Štiri slovenske kartuzije

Leta 1160 je bil v bližini naselja Žiče pri Slovenskih Konjicah ustanovljen prvi kartuzijanski samostan v Srednji Evropi in prvi zunaj Francije in Italije. Pozneje so bile na slovenskem ozemlju ustanovljene še tri kartuzije: leta 1173 ali 1174 v Jurkloštru, leta 1255 v Bistri in leta 1403 v Pleterjah.

Prav kartuzija v Pleterjah, ki jo je ustanovil grof Herman II. Celjski, je zdaj še edina delujoča slovenska kartuzija. A tudi ta samostan se v svoji zgodovini ni mogel izogniti težkim preizkušnjam in krizam.

PUBLIC DOMAIN

Turki uničijo samostan

Leta 1471 so samostan uničili Turki, ki so plenili po slovenskih deželah. Samostan so nato obnovili in dobro utrdili, da ne bi znova postal lahek plen turških napadalcev.

Leta 1593 so morali kartuzijani celo zapustiti Pleterje, saj je avstrijski nadvojvoda Ferdinand II. v samostan naselil jezuite iz Ljubljane. Ko so leta 1772 ukinili jezuitski red, so Pleterje postale državna last.

Leta 1899 se kartuzijani vrnejo v Pleterje

Zemljišče je leta 1839 prišlo iz državnih v zasebne roke. Leta 1899 je kartuzijanski red odkupil Pleterje in se po dobrih tri stotih letih znova vrnil na Dolenjsko. Začela se je gradnja nove  kartuzije, ki je bila končana leta 1904.

Tudi vojne vihre v času druge svetovne vojne niso zaobšle dolenjske kartuzije. Leta 1943 je tako zaradi partizanskega napada pogorelo 17 samostanskih celic.

Patri in bratje

Kartuzijanski red velja za strog in zelo skrivnosten red, odmaknjen od vrveža družbe. Tudi kartuzije same so običajno zgrajene na odročnih krajih. Za kartuzijane sta značilna molk in samota.

Kartuzijani se delijo na patre in brate (ti so menihi laiki). Patri – vsi so ali bodo duhovniki – v kartuzijah živijo v celicah vzdolž križnega hodnika. Patri le redko zapustijo svoje celice, in sicer zgolj ob določenih urah zborne liturgije ali ob redkih priložnostih skupnega razvedrila. 

Kaj je celica

Celica patra je enonadstropna hišica, obdana z vrtičkom. Spodaj je delavnica, opremljena z orodjem, predsoba, majhna kopalnica ter spalnica. Prav v spalnici menih preživi večino svojega časa – tukaj moli, študira, se prehranjuje in spi.

RÓŻANIEC W DŁONIACH
AP/FOTOLINK

Post in visoka starost

Mesa, razen ribjega, menihi nikoli ne jedo. Enkrat na teden, po navadi v petek, preživijo dan le ob kruhu in vodi. Kot poudarjajo kartuzijani, ta postna pravila ne škodijo zdravju. Prav nasprotno: kartuzijani neredko dočakajo visoko starost.

Bratje na drugi strani prav tako živijo samotarsko življenje, a ta za razliko od patrov ni toliko vezana na celico. Bratje se bolj posvečajo ročnemu delu kot patri: delajo v pralnicah, krojaških delavnicah, drvarnici, na vrtu …

Zaradi večje količine fizičnega dela imajo bratje za malenkost manj strog red na področju prehranjevanja, a tudi oni – razen rib – ne smejo jesti mesa.

Nočne molitve

Kartuzijanski red je znan tudi po nočni molitvi. V kartuzijah gredo menihi spat ob 18. uri in se nato zbudijo že ob 23. uri. Najprej pol ure molijo v svojih celicah, nato pa odidejo na skupno bogoslužje.

Molitve v celicah ali v cerkvi nato trajajo do 3.15 ure zjutraj. Čas od 8. do 17. ure je namenjen delu. Kosilo in odmor sta med 11. in 13. uro.

Manj kot štiristo kartuzijanov in kartuzijank

Poleg moških kartuzij obstajajo tudi ženske kartuzije. Samostansko življenje kartuzijank je podobno kot v moških kartuzijah.

Po vsem svetu trenutno živi približno 380 kartuzijanov in kartuzijank v 22 hišah: 17 moških in petih ženskah. Kartuzije delujejo v 12 državah, od tega jih je največ v Franciji.

Ricardo Perna

Zaprti za obiskovalce

Kartuzije, tudi tista v Pleterjah, so zaprte za obiskovalce, zaradi česar ima ta red pogosto pridih skrivnostnosti. Je pa v Pleterjah možen ogled stare gotske cerkve in multivizijske predstavitve o zgodovini kartuzije in življenju kartuzijanov. Kartuzijani tudi prodajajo svoje izdelke in pridelke.

Samostan Pleterje je poleg pridelave jabolk in medu zlasti znan po pleterski hruški. Na majhen plodič hruške menihi obesijo steklenico, v kateri plodič raste in zori. V samostanu je tudi vinska klet, ki je verjetno ena od najstarejših vinskih kleti v Sloveniji, saj je iz časa ustanovitve samostana.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.