Spokorne vaje so bile pri izraelskem ljudstvu, kot pri drugih verah, močno ukoreninjene. Molitev, miloščina, postenje, posip pepela na čelo, oblačilo iz hrapavega in ostrega blaga ‒ oblačilo iz raševine ‒ so bili le nekateri izmed mnogih načinov, s katerimi so Izraelci izkazovali svojo željo po preusmeritvi življenja in spreobrnitvi k Bogu (prim. Tob 12,8; Iz 58,5; Jl 2,12−13; Dan 9,3 itd.).
Jezus je, kot soglasno ugotavljajo zgodovinarji in učenjaki Svetega pisma, vsebino svojega pridiganja osredotočil na Božje kraljestvo in zahteval tudi spreobrnitev, ki je bistven del sporočila Kraljestva: “Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!” (Mt 1,15) Spreobrnitev, kesanje, h kateremu nas Jezus kliče, pomeni globoko spremembo v srcu.
Preberite še:
Molitev ob začetku posta
V dejanje in geste
Pomeni pa tudi, da moramo dosledno s to spremembo v srcu spremeniti življenje in obroditi sad, vreden kesanja (Mt 3,8). Kesanje je torej lahko pristno in učinkovito samo, če se izrazi v dejanjih in gestah.
Jezus je hotel s svojim pokornim življenjem v resnici pokazati, da se Božje kraljestvo in kesanje ne moreta ločiti. Postil se je (Mt 4,2), odpovedal se je udobnemu počivališču (Mt 8,29), cele noči prebedel v molitvi (Lk 6,12), predvsem pa prostovoljno izročil svoje življenje na križu.
Prvi Jezusovi učenci so na podlagi njegovih naukov razumeli, da je slediti Jezusu pomenilo posnemati njegova dejanja. Sveti Luka je tisti, ki najbolj poudarja, da mora kristjan živeti, tako kot je živel Kristus, in vsak dan vzeti svoj križ, kot je Jezus prosil svoje učence: “Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj.” (Lk 9,23)
Ne kot hinavci
Tako so prvi kristjani še naprej molili v templju (Apd 3,1) in se pokorili na primer s postom (Apd 13,2−3), čeprav skladno z Jezusovim naukom: “Kadar se postite, se ne držite čemerno kakor hinavci; kazijo namreč svoje obraze, da pokažejo ljudem, kako se postijo. Resnično, povem vam: Dobili so svoje plačilo. Kadar pa se ti postiš, si pomazili glavo in umij obraz. Tako ne boš pokazal ljudem, da se postiš, ampak svojemu Očetu, ki je na skritem. In tvoj Oče, ki vidi na skritem, ti bo povrnil.” (Mt 6,16−18)
Preberite še:
Obarvaj svoj post: Majhna žrtev za brate in sestre
Sodelovanje pri Jezusovi žrtvi
Kljub temu so kristjani iz pomena Jezusove smrti na križu, zaradi katere so ljudje odrešeni svojih grehov, razumeli, da se spokornih vaj – predvsem postenja, molitev in miloščine – in kakršnegakoli trpljenja ne posveča samo spreobrnitvi, temveč so se lahko na ta način, kot s sredstvom za sodelovanje pri Jezusovem žrtvovanju, povezali z njegovo smrtjo in se odrešili skupaj z njim.
V Pavlovih pismih tako najdemo misel: “[D]opolnjujem v svojem mesu, kar primanjkuje Kristusovim bridkostim, in to v prid njegovemu telesu, ki je Cerkev,” (Kol 1,24). In tako se v Cerkvi še vedno živi.
Preberite še:
Stampedo v službi, nato še žena. Čas je, da si zastavite to vprašanje
Preberite še:
“Ljubiti se” je bistveno več kot le iti z nekom v posteljo
