Aleteia
Ned, 25. oktobra |
Sveta Krišpin in Krišpinijan
Umetnost in potovanja

Zakaj ima Mojzes rožičke na glavi?

MOSES

Jörg Bittner Unna | CC BY 3.0

Veronika Snoj - objavljeno 01/03/18

Mojzes je sploh na srednjeveških upodobitvah nosil zanimivo "okrasje", ki ga dolguje predvsem svetopisemskem prevodu

Pri silnem in energičnem Michelangelovem Mojzesu iz rimske bazilike Svetega Petra v vezeh lahko opazimo nenavaden naglavni dodatek: dva rožička, ki bi se veliko bolje prilegala kakšnemu kipu hudiča kot pa velikemu starozaveznemu preroku.

Rožički hudičkov in Mojzesa sobivali brez večjih težav

Michelangelo ni bil edini, ki je Mojzesu na glavo nataknil dva rožička; slednja sta se pogosto na Mojzesu pojavljala tudi v srednjeveških upodobitvah starozaveznega preroka, predvsem od 11. stoletja dalje.

Nekaj stoletij je rogati Mojzes brez večjih težav sobival z rogatimi hudički, čeprav je včasih prišlo tudi do neposrečenih zamenjav. Rogove so umetniki na prerokovi glavi začeli zakrivati in odstranjevati šele proti koncu srednjega veka.


Chapelle de Bethléem Saint Jean de Boiseau

Preberite še:
Kako so gremlini prišli na srednjeveško cerkev v Franciji?


COPTIC CHURH IN ETHIOPIA

Preberite še:
Neverjetno potovanje do cerkve, ki je vklesana v gorovje

MOSES
By serato | Shutterstock

Razlog tiči v Vulgati

Izvor takšne Mojzesove podobe se največkrat povezuje s prevodom Svetega pisma v latinščino z začetka 5. stoletja, bolje poznan kot Vulgata, ki je nastal pod peresom prevajalca in cerkvenega učitelja svetega Hieronima.

V stari hebrejščini sta namreč besedi žarenje oziroma sijanje in rogovi zelo podobni in lahko celo prihajata iz istega korena. Ta glagol se v zvezi z Mojzesom uporabi v delu, ko se prerok drugič vrača s Sinaja.

“Mojzes ni vedel, da koža njegovega obraza žari zaradi pogovora z njim,” se glasi slovenski prevod odlomka (2 Mojzes 34,29).

Rog kot metafora zemeljske in božje oblasti

Čeprav se v Septuaginti, prvem grškem prevodu Stare zaveze, ki ga je Hieronim nedvomno poznal, rogov v tem delu ne omenja, se je Hieronim na mestu, ki opisuje Mojzesovo kožo, vseeno odločil za latinsko besedo cornuta ‒ rogat.

Rog namreč predstavlja starodavno metaforo zemeljske in božje oblasti. Še Izidor Seviljski, cerkveni učitelj iz 7. stoletja, Staro in Novo zavezo primerja z dvema rogovoma. Rogovi v tem primeru predstavljajo neke vrste krono, ki se je Mojzesu res ne bi bilo treba braniti.


ACTOR

Preberite še:
Čušinov strip: ko Mojzes dela selfije




Preberite še:
Pot v Compostelo že poznate, kaj pa pot ob Jordanu?

Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Tags:
hudičMojzes
Top 10
Barbara Oprčkal
Moja izkušnja s covidom 19: Imela sem slabo v...
avgustin irena maucec
Lojze Grčman
Skoraj 25 let ob strani nepokretni ženi: "Nik...
father and daughter
Cerith Gardiner
Fotografije očeta in hčere skozi leta, ki so ...
GABRYSIA, KLARA, ROBERT
Dominika Cicha
Da bi skrbel za hudo bolno ženo, je pustil do...
web 3 martin golob vlog 47
Martin Golob
Če ne ubogaš, lahko hitro narediš zdraho in p...
Edifa
4 stavki o Jezusu, ki jih ne bi smeli govorit...
web 3 nejc skoberne 3
Lojze Grčman
Oče petih sinov: "Na neki točki se lahko le p...
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.