Aleteia

Zakaj ima Mojzes rožičke na glavi?

MOSES
Deli

Mojzes je sploh na srednjeveških upodobitvah nosil zanimivo "okrasje", ki ga dolguje predvsem svetopisemskem prevodu

Pri silnem in energičnem Michelangelovem Mojzesu iz rimske bazilike Svetega Petra v vezeh lahko opazimo nenavaden naglavni dodatek: dva rožička, ki bi se veliko bolje prilegala kakšnemu kipu hudiča kot pa velikemu starozaveznemu preroku.

Rožički hudičkov in Mojzesa sobivali brez večjih težav

Michelangelo ni bil edini, ki je Mojzesu na glavo nataknil dva rožička; slednja sta se pogosto na Mojzesu pojavljala tudi v srednjeveških upodobitvah starozaveznega preroka, predvsem od 11. stoletja dalje.

Nekaj stoletij je rogati Mojzes brez večjih težav sobival z rogatimi hudički, čeprav je včasih prišlo tudi do neposrečenih zamenjav. Rogove so umetniki na prerokovi glavi začeli zakrivati in odstranjevati šele proti koncu srednjega veka.

MOSES
By serato | Shutterstock

Razlog tiči v Vulgati

Izvor takšne Mojzesove podobe se največkrat povezuje s prevodom Svetega pisma v latinščino z začetka 5. stoletja, bolje poznan kot Vulgata, ki je nastal pod peresom prevajalca in cerkvenega učitelja svetega Hieronima.

V stari hebrejščini sta namreč besedi žarenje oziroma sijanje in rogovi zelo podobni in lahko celo prihajata iz istega korena. Ta glagol se v zvezi z Mojzesom uporabi v delu, ko se prerok drugič vrača s Sinaja.

“Mojzes ni vedel, da koža njegovega obraza žari zaradi pogovora z njim,” se glasi slovenski prevod odlomka (2 Mojzes 34,29).

Rog kot metafora zemeljske in božje oblasti

Čeprav se v Septuaginti, prvem grškem prevodu Stare zaveze, ki ga je Hieronim nedvomno poznal, rogov v tem delu ne omenja, se je Hieronim na mestu, ki opisuje Mojzesovo kožo, vseeno odločil za latinsko besedo cornuta ‒ rogat.

Rog namreč predstavlja starodavno metaforo zemeljske in božje oblasti. Še Izidor Seviljski, cerkveni učitelj iz 7. stoletja, Staro in Novo zavezo primerja z dvema rogovoma. Rogovi v tem primeru predstavljajo neke vrste krono, ki se je Mojzesu res ne bi bilo treba braniti.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.