(P)oseben pogled na razmere v Slovenski vojskiJože Plut je bil v obdobju 2000–2015 vojaški vikar in je tako od blizu spremljal posledice ostrih varčevalnih ukrepov, ki so zaznamovali Slovensko vojsko v času od finančne krize do danes. Tudi zato se je znašla v položaju, ko ne zmore dosegati standardov pripravljenosti za bojno delovanje, kot jih postavlja članstvo v zvezi Nato.
To se je izkazalo pri nedavnem ocenjevanju bataljonske enote na vojaškem vadbišču Poček. Zaradi te zgodbe se je Slovenska vojska znašla v polemičnem središču medijskih in političnih razprav. Intervju ponuja nekoliko drugačen zorni kot. Objavljen je bil v 10. številki tednika Družina, tu pa ga objavljamo v skrajšani obliki.
Morda je prav, da najprej odgovoriva na neko načelno vprašanje: Ali je v interesu katoliškega občestva, Cerkve, operativno sposobna in v mednarodno zavezništvo, kot je Nato, dobro vpeta nacionalna vojska?
Nedvomno, le da morajo, kakor pravi koncil, vojaki opravljati svojo službo v pravem duhu. Morda je še lepše to povedal sedaj že sv. papež Janez Pavel II., ki je na svetoletnem romanju vojakov in policistov v Rim (2000) dejal nekako takole: “Vojaški poklic je podoben poklicu nočnega čuvarja, ki gleda v daljavo, da bi preprečil nemir, varoval uboge, nemočne in vdove …”
In v tem globalnem svetu varnosti ni mogoče zagotavljati brez sodelovanja v varnostnem zavezništvu demokratičnih držav. Če rečem malo pesniško: “V daljavo in širno dalj ne moremo gledati sami, ker nam je na voljo le to, kar nam je, nevarnosti iz dalje pa smo bili in še bomo lahko deležni.” V tem globalnem svetu, kjer je tudi nevarnost zla in vojne globalna, nihče ne more zagotavljati miru brez sodelovanja.
S Slovensko vojsko ste povezani od njenega nastanka, saj ste bili ne nazadnje udeleženec osamosvojitvene vojne, še tesnejše poklicno sodelovanje pa sega v leto 1998, ko ste postali član projektne skupine za uvedbo duhovne oskrbe v njej. Kako bi na podlagi lastnih izkušenj ocenili razvoj, ki ga je Slovenska vojska naredila v zadnjih 20 letih?
Slovenska vojska je nedvomno naredila velik napredek kot vojska samostojne in demokratične države. Morda je večji poudarek na vojski samostojne države kot na vojski demokratične države, saj je v naši družbi in morda celo stroki še vedno dokaj navzoč nekdanji pogled na vojsko.
Če pa omenim nekaj pomembnih korakov. Še pred osamosvojitvijo je bila za zavarovanje procesov osamosvajanja in demokratizacije iz posameznikov iz Teritorialne obrambe (TO) in drugih varnostnih organov ustanovljena Manevrska struktura narodne zaščite. Že v samostojnosti je iz TO nastala Slovenska vojska.
Vstop v Nato in EU je poleg iskrene želje po duhovni oskrbi nedvomno pospešil uvedbo duhovne oskrbe (sporazuma o duhovni oskrbi s SŠK in Evangeličansko cerkvijo sta bila podpisana jeseni 2000) in ustanovitev Vojaškega vikariata v Slovenski vojski.
Pomemben korak je bila odločitev Slovenije za profesionalizacijo vojske, kar je bil v danih okoliščinah nujen korak. Le obžalujem lahko, da mladenke in mladeniči ne izkoristijo dovolj tudi možnosti prostovoljnega služenja.
Preberite še:
To je najstarejša in najmanjša vojska na svetu
Preberite še:
“Proti zlu se ne moremo boriti z zlom”
Številni pripadniki Slovenske vojske kljub slabim pogojem vztrajajo in skušajo dobro delati. Kaj je njihov glavni motiv? Denar očitno ne.
Slovenija ima srečo, da mnoge vojakinje in vojaki vztrajajo, ker imajo res radi svoj poklic, domovino in državo. Odlikujejo jih tudi vztrajnost, potrpežljivost in upanje, da bo bolje, da bo njihov poklic ovrednoten primerljivo drugim vojskam.
Kako presojate javni ugled vojaškega poklica v slovenski družbi, morda tudi v primerjavi z drugimi državami?
Vojska je sicer eden od stebrov vsake države, je državotvorna institucija. Slovenska vojska ne sme biti kakor TO, ne kakor JLA, ne kakor katerakoli druga vojska. Ima lahko enake standarde, merila za ocenjevanje itd., mora pa biti Slovenska vojska, vojska države Slovenije, Slovencev in Slovenk in vseh njenih državljanov.
Preberite še:
Zaljubljenca iz Auschwitza – našla sta se po 39 letih
To bi morali podpirati ne samo lepotno in načelno, ampak podpirati vojsko kot del obrambno-varnostnega sistema države Slovenije, ki sicer bazira na domoljubju, je pa hkrati profesionalna, usposobljena, pripravljena braniti državo Slovenijo in njene državljane ter prispevati svoj sorazmerni delež za varnost v okviru zavezništva ali drugih mednarodnih organizacij, kot so Združeni narodi itd.
Omenjate domoljubje. Ali ima vendarle zgodba o skrhani pripravljenosti Slovenske vojske kaj opraviti s skrhanim slovenskem domoljubjem?
Ne, mislim, da ne. Bolj s premajhnih številom pripadnikov in velikim številom nalog. Vojake kot posameznike in enote za redno delo in načrtovane naloge v zavezništvu se redno ocenjuje. Iz tega ne bi delal panike, bolj “panično” je to, da je v tem trenutku to prišlo kot “veliki bum” v javnost. Komu koristi? Slovenski vojski? Zagotovo ne! Državi Sloveniji? Zagotovo ne!
Preberite še:
V kateri državi so krščanski demokrati najbolj uspešni
Preberite še:
Veliki Slovenec, ki vabi, naj bomo ponosni na svojo deželo, jezik in dediščino
Preberite še:
Slovenska družina v Venezueli potrebuje našo pomoč
