Aleteia

“Dno sem uporabil, da sem se odrinil in storil korak naprej”

LUKA RUPNIK
OSEBNI ARHIV
Deli

Košarkar Luka Rupnik o svojem delu in poslanstvu

Luka Rupnik prihaja iz Idrije, kjer je začel košarkarsko pot. Prelomnica v njegovi karieri se je zgodila leta 2016, ko je odšel v Španijo. Po izvrstnih predstavah v drugoligašu Lleida je že po petih tekmah odšel v prvo ligo, v klub Fuenlabrada, s katerim igra tudi v evropskem pokalu. Da lahko živi od košarke, ima za poseben blagoslov. Vselej želi imeti občutek, da je storil vse, kar je v njegovi moči. “Uživaj vsako sekundo, to je igra,” je njegovo košarkarsko vodilo.

Od kdaj je košarkarska žoga v tvojih rokah?
Mislim, da sem se prvič igral kar zgodaj, pri dveh letih. Šport je bil v naši družini vedno prisoten. Največja podpora so bili starši ter nato širša družina. Za zgled pa mi je bil stric (op. a. Franci Rupnik, legendarni idrijski košarkar).

Luka z reprezentančnim soigralcem Jako Blažičem, selektorjem Radom Trifunovićem in njegovim pomočnikom Jako Lakovičem:

Kako ste odkrili svoje poslanstvo?
Od svojega 17. leta sem poklicni košarkar. Čeprav jaz temu ne pravim poklic, ampak blagoslov. Redki ljudje lahko denar služijo tako, da se ukvarjajo s stvarjo, ki jo imajo najraje v življenju. Tega nikoli  ne bom imel za samoumevno, zato sem se pripravljen odrekati mnogim stvarem, trdo delati in to bom poizkušal vračati okolju.

Vsak šport zahteva mnogo truda in žrtev. Kaj vas motivira?
Res je ogromno odrekanj. Največja odpoved je, da sem sam, stran od družine in od dekleta. Všeč pa mi je, ker se lahko vsak dan odpravim na “delo” z nasmehom. V tem uživam. V vsaki sekundi. Največja potrditev je zagotovo igranje v prvi španski ligi in nastopanje za reprezentanco.

Srečanje z Luko Dončićem in Janom Oblakom:

Odhod iz Olimpije v Španijo je prinesel gotovo kar nekaj sprememb. Zakaj si se odločil zanj?
To je bil nekakšen življenjski preizkus. Odločil sem se staviti nase, iti po težji poti. Bil sem odločen, da bom naredil korak naprej na evropsko sceno. In z delom sem se prebil v najmočnejšo ligo v Evropi. To je le začetek, ampak sem ponosen na do zdaj prehojeno pot. Ko sem se odločil za odhod v drugo ligo, so o tej odločitvi dvomili prav vsi, tudi moji prijatelji, podpirala me je le punca.

Kaj vam pomeni, da ste že po petih tekmah dobil boljšo ponudbo?
Da je bila odločitev zelo tvegana, a se je obrestovala. Počutil sem se odlično, to je bila potrditev, da sem na pravi poti. Sem pa šele na začetku, upam, da imam pred sabo še kar nekaj kariere.

Se življenje v Španiji močno razlikuje od življenja v Sloveniji?
Življenje v Španiji je drugačno, zdi se mi bolj sproščeno in zabavno. Ljudje delajo, da živijo, in ne obratno kot pri nas. Sam sem se že popolnoma navadil nanj. Govorim špansko, morda z nekaj napakami, ampak se ne bojim.

Na zadnji akciji reprezentance:

Back at home 🇸🇮 #mojtim

A post shared by Luka Rupnik (@luka.rupnik5) on

Imate kakšen  poseben obred pred treningom ali po njem?

Moči si naberem s kakšnim sprehodom, ogledom serije ali pa dobro večerjo. Največjo moč črpam z večernimi pogovori z družino (prek Skypa).

Kaj je vaša največja motivacija?
Da bi vsak dan napredoval. Stremim k izboljševanju. Nikoli ne želim imeti občutka, da nisem dal od sebe vsega, kar je bilo v moji moči.

Kdaj vam je bilo najtežje?
Vsak športnik pride do trenutka, ko ne vidi  izhoda, ko se dotakneš “dna”. Jaz sem dno uporabil, da sem se odrinil in naredil korak naprej. Najtežje mi je bilo zadnjo sezono pri Olimpiji, kjer se je nabralo ogromno težav in je bil razhod pričakovan.

Kako ste se soočali s poškodbami?
Imel sem smolo s hrbtom, kar me je od parketa ločilo za dva meseca. To je bila ena izmed večjih preizkušenj v mojem življenju. Nemočno opazuješ soigralce in potem začneš ceniti vsako minuto na igrišču. Dejstvo je, da kariera ni večna, zato je treba vzeti vsak dan, kot da je tvoj zadnji.

V Španiji je zelo zadovoljen:

Vaš ključ do cilja?
Potrebuješ voljo za trdo delo, če nisi pripravljen delati trdo, bo namesto tebe nekdo drug. Verjemi vase in nikoli ne omejuj svojih sanj.

Kapetan Goran Dragić je na evropskem prvenstvu jasno pokazal, da je kristjan. Kaj pa vera pomeni vam?
Vzgojen sem v krščanski veri, vsak večer se zahvalim Bogu, pa na igrišču tudi. Svoje delo povezujem z vero, saj menim, da nima vsak možnosti, da se ukvarja s košarko. Večkrat se zahvalim za blagoslove, ki mi jih nameni Bog.

Kaj lahko daste svetu s svojim poslanstvom?
Na vsakem koraku sem pripravljen pomagati bodisi z nasveti ali dejanji, predvsem pa želim mlade prepričati, da če si dovolj želijo, lahko nekaj naredijo.

 

Intervju je bil objavljen v 10. številki Družine, v rubriki Mladi val.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.