Cerkev na Javorci je prejemnica znaka evropske dediščineEvropska komisija se je 1. marca odločila dodeliti znak evropske dediščine še devetim krajem po Evropi, ki poosebljajo evropske ideale, vrednote, zgodovino in integracijo. Med njimi se je znašla tudi spominska cerkev Svetega Duha na Javorci, ki je bila zgrajena v času spopadov na soški fronti.
Cerkev, ki predstavlja edini celostno ohranjen secesijski sakralni objekt v Sloveniji, so med marcem in novembrom 1916 zasnovali, financirali in zgradili vojaki 3. gorske avstro-ogrske brigade XV. korpusa v spomin na padle avstro-ogrske tovariše. Zgradili so jo na mestu, ki je bilo približno enako oddaljeno od vseh veljavnih bojnih položajev brigade, hkrati pa zunaj vidnega polja sovražnih sil.
Preberite še:
Kako so zvonovi prišli v cerkvene zvonike
Združenje sil z vseh koncev monarhije
Načrte za gradnjo in notranjo dekoracijo je prispeval Remigius Geyling, dunajski arhitekt, ki se je po prvi svetovni vojni uveljavil kot izjemen scenograf v dunajskem Burgtheatru. Z njim je tesno sodeloval nadporočnik iz Budimpešte Geza Jablonszky, ki je bil odgovoren za vodenje gradnje. Pomembno vlogo imajo tudi leseni deli oltarja v notranjosti cerkve, ki so nastali pod dletom mojstra Antona Perathonerja iz St. Ulricha na Južnem Tirolskem.
Izbrali so takšen načrt, ki bi ga lahko izvedli pripadniki 3. brigade in ki bi ga lahko po vojni lahko prevzela v upravljanje in vzdrževanje župnija Tolmin. Gradnjo so končali v 184 delovnih dneh brez kakršnekoli državne podpore in s približno 32 delavci.
Preberite še:
Cerkve, ki podirajo rekorde
Plošče z imeni padlih pripravljali več mesecev
Do triladijske bazilike vodi monumentalno stopnišče. Macesnove plošče na zunanji strani cerkve prikazujejo grbe dežel Avstro-Ogrske, na notranji strani pa so stene obložene s hrastovimi ploščami, na katerih so vžgana imena padlih tovarišev. Imen na ploščah je več kot dva tisoč, zaradi česar so tiskarji plošče žgali cele tri mesece v izmenah, podnevi in ponoči.
V notranjosti, ki stoji na dvanajstih stebrih, prevladujeta modra in črna barva z belimi in zlatimi elementi, prepletenimi v ornamentne geometrijske oblike. Krili bazilike krasita angela v secesijskem slogu, pogled pa se vsakomur ustavi tudi na kamnitem tabernaklju z umetelno izrezljanimi vrati.
Preberite še:
Kako so gremlini prišli na srednjeveško cerkev v Franciji?
V času vojne zavetje za vojake različnih veroizpovedi
Cerkev je v času vojne nudila zavetje vojakom različnih narodnosti in veroizpovedi. Katoličani, protestanti, pravoslavci, judje in muslimani ter celo nekateri ateisti so se složno odpravljali v Božji hram, kjer so lahko vsaj za kratek čas pozabili na vojno.
Cerkev na Javorci je preživela že marsikatero preizkušnjo, med drugim tudi uničujoč potres leta 1998. Tako je še danes, po besedah Evropske komisije, simbol sprave, kot tudi združevanja moči pri umetniškem ustvarjanju in gradnji.
Preberite še:
Američan, ki se je prelevil v slovenskega misijonarja
Preberite še:
Je na pogrebu nujno nositi črna oblačila?
Preberite še:
Menihi, ki so se postili s pivom
