Otrok je rojen, maraton se začenjaV nosečnosti, sploh če gre za prvega otroka, večina žensk pospešeno prebira literaturo na temo nosečnosti, dojenčkov in se pripravlja na porod. Večina jih ne ve, da porod sam ni konec “maratona”, ampak se z rojstvom pravzaprav vse skupaj šele začne.
Prej ko mama sprejme, da se ji bo življenje temeljito in za vedno obrnilo na glavo, prej bo sprejela svojo novo materinsko vlogo in v njej začela uživati. A dobro je vedeti nekaj stvari.
Dober dan, utrujenost
Nekateri dojenčki so sicer pravi zaspanci in bi v prvih tednih po rojstvu samo spali, veliko pa je tudi takšnih, ki niso prav zaspane sorte in bodisi spijo samo na maminih prsih oziroma v njenem naročju bodisi sploh ne spijo – razen po nekaj minut na dan.
Tak ritem se podnevi še nekako da zdržati, ponoči pa je z dojenčkom, ki ne spi ali morda cele ure joka zaradi krčev, zares težko. Dodatno k mamini utrujenosti prispevajo šivi in druge fizične tegob(ic)e zaradi poroda.
Na področju hormonov divja pravi pravcati vihar, zaradi česar je mama stalno prepotena, niha ji razpoloženje, v svoji novi materinski vlogi se še ne znajde, časa zase nima več. Če še dojenje ne steče gladko, je to dodatna oteževalna okoliščina.
Preberite še:
18 kratkih in jasnih nasvetov proti izgorelosti za mame
Preberite še:
Ko očetje pri porodu prevzemajo naloge babic
Dojenje je proces in (vsaj v začetku) garanje
Dojenje, ta tako star in najbolj naraven način prehranjevanja za vse sesalce, je lahko v začetku vse prej kot preprosto. Lepo je, če dojenje naravno steče, a ogromno žensk ima z njim težave. Možno je, da se otrok in mama nista naučila pravilnega pristavljanja (v porodnišnicah se žal premalo posveča temu), možno je tudi, da ima mama nestvarna pričakovanja v zvezi z dojenjem (kako naj bi dojenje sploh potekalo, da se bo dojenček dojil po nekaj minut na redne časovne intervale in podobno).
Ker se dojenje trenutno v zdravstvu, oskrbi in družbi zelo spodbuja, ima lahko ženska hude psihične težave, ki jo privedejo tudi do depresije, če otroka ne more dojiti ali ga ne doji polno. Okolica, ki z vprašanji, komentarji in bolj ali manj dobronamernimi nasveti zalaga mamico, lahko ta pritisk samo še stopnjuje.
Dojenje je pravo garanje, sploh na začetku, dokler se ne vzpostavi neki ritem “povpraševanja in ponudbe”, zato je dobro, da se ženska ob težavah obrne na svetovalko za dojenje ali se pogovori s prijateljicami, ki so imele podobno izkušnjo, da se ne počuti povsem sama.
Preberite še:
Kako se po porodniški vrniti v modno formo
Porodniški “dopust”?
V nosečnosti si ženska obdobje porodniškega dopusta predstavlja nadvse idealistično. Z dojenčkom v vozičku bo hodila na dolge sprehode in kavice s prijateljicami. Ker bo dojenček veliko spal, bo v tem času lahko kaj postorila po hiši in okrog nje, v miru pripravljala kosilo za družino ter naredila kaj nujnega za službo, če jo bodo potrebovali. Realnost je pogosto precej drugačna. Za nekatere ženske je porodniški dopust zelo osamljeno obdobje.
Dojenček lahko zelo malo spi, zaradi česar mama nima nikoli zares prostih rok niti za najosnovnejša opravila in osebno nego, kaj šele za druga gospodinjska opravila. Možno je, da se noče voziti niti v avtu niti v vozičku, kar zelo zmanjša možnosti za sprehode, izlete in druge družabne aktivnosti.
Če dojenček veliko joka, potem seveda ne more z njim v kavarno ali sploh kamorkoli v javnost, saj je začudenih pogledov okolice (žal) v tem primeru precej.
Mož je večino dneva v službi. In prijateljice? Najboljša družba v tem času so tiste, ki imajo tudi same dojenčke podobne starosti, saj nekako najbolj razumejo, kaj ženska preživlja. Lahko so pravi obliž na rano utrujene, zmedene mamice, ki potrebuje le nekoga za poslušanje in deljenje svojih skrbi.
Preberite še:
Je vaš otrok nemiren in ne more spati? Kaj pa pije?
Preberite še:
3 stvari, ki jih vaši otroci najbolj potrebujejo
Preberite še:
Serena Williams o materinstvu: Nihče ne govori o slabih trenutkih, o nemoči
