Verjetno se je kdaj že zgodilo, da vam je med hitenjem po mestnih ulicah nasproti prišlo mlado dekle, ki je pred seboj potiskalo voziček, na ramenih pa nosilo šolski nahrbtnik. Ob tem ste se začudeno spraševali, zakaj ob tej uri ni pri pouku, koliko let pravzaprav ima in zakaj se je tako kmalu odločila za materinstvo, na vogalu ulice pa ste se še enkrat ozrli za njo.
Najstniških materinstev je v Sloveniji v zadnjih letih resda malo, vendar kljub temu tudi pri nas so dekleta, ki svojega prvega otroka rodijo že v času odraščanja ter se morajo ob tem nenadoma soočiti s stiskami, ki množici ostanejo zamolčane.
Preberite še:
“Sin, ki sem ga želela splaviti, mi je rešil življenje”
Stigma
Danes je vloga matere postavljena na stranski tir, kajti v ospredje so postavljene nenapisane zahteve po visoki izobrazbi, dobri službi in finančni neodvisnosti, za katere si mora prizadevati ženska v našem okolju. Materinstvo je tako postranska naloga, ki si jo lahko naloži zgolj enkrat ali dvakrat v življenju, in tudi to šele potem, ko si je že ustvarila poklicno pot ter je podpisala pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Dekleta, ki postanejo matere v najstniških letih, ne ustrezajo prej omenjenim pravilom, zaradi česar se lahko čutijo odrinjene in manjvredne. Ljudje, s katerimi se vsakodnevno srečujejo na ulici, v šoli, trgovini itd., do njih največkrat gojijo neupravičene predsodke ter jih neupravičeno odrinejo iz svoje družbe. Še težje pa je, ker v večini primerov oče mamo zapusti, saj se ni pripravljen soočiti s posledicami in obveznostmi.
Nižja stopnja izobrazbe
Dekletu, ki v srednješolskih letih nepričakovano zanosi in rodi, se ob nastopu materinstva svet nenadoma spremeni. Čeprav si želi in si prizadeva, da bi njeno življenje še naprej teklo po ustaljenih smernicah, ji prihod otroka največkrat onemogoči, da bi lahko še naprej redno hodila k pouku, zaradi česar se večina prepiše v lažje oblike izobraževanja, opravlja zgolj izpite ali dokončno opusti šolanje.
Žal pa nižja stopnja izobrazbe (npr. osnovna šola ali triletna poklicna srednja šola) pomeni manjše možnosti za zaposlitev, ki bi omogočala dostojno preživetje.
Preberite še:
Kaj me je po letih strahu in zlorab popolnoma ozdravilo
Finančna odvisnost
Rojstvo otroka je za dekle, ki še nima lastnih dohodkov, veliko finančno breme. Štipendija in otroški dodatek vsekakor ne zadostujeta za plačilo najemnine, položnic, hrane, vrtca, šolskih izdatkov itd. Najstniške matere zaradi tega največkrat ostanejo pri svojih starših, ki prevzamejo finančno breme ter velikokrat tudi skrb za otroka.
Večina najstniških mater še dolga leta ostane odvisna od socialne pomoči.
Kaj lahko naredimo?
Marsikdo ob tem pomisli, da bi morali za najstniško mater poskrbeti njeni starši ali center za socialno delo. Pa je res tako?
Če se srečamo z nosečo mladostnico, pridiga o njeni neumnosti, lahkomiselnosti in posledicah vsekakor ni na mestu. V prvi vrsti je pomembno, da ji omogočimo čim bolj normalno življenje.
Večina mladostnic si kljub materinstvu želi nadaljevati šolanje, vendar vrtec ni dovolj, saj ta ne sprejema otrok do 11. meseca starosti, poleg tega ima omejen delovni čas. Potrebne je le nekaj iznajdljivosti, organizacije in pomoči, da bo lahko dekle pustilo otroka v varstvu pri nekom, ki ima čas in bo z veseljem ter brezplačno poskrbel za otroka.
Pomembno je, da se mlada mati še vedno čuti sprejeto med vrstnicami, zato je pametno, da sošolke in prijateljice ne pozabijo nanjo ter je po porodu ne odrinejo iz svoje družbe.
Mladostnice si vsekakor ne želijo postati dolgoletne prejemnice socialne pomoči, temveč se trudijo same poskrbeti zase in za svojega otroka, zato moramo prisluhniti njihovim načrtom, jim svetovati, da izberejo pravo šolo, pomagati pri pridobitvi prvih delovnih izkušenj in usklajevanju materinskih obveznosti.
Zavedati se moramo tudi, da imajo ta dekleta veliko željo po sprejetosti. Prizadevajo si za to, da okolica nanje ne bi gledala kot na črne ovce, da se ljudje na ulicah ne bi ozirali in šepetali za njimi. Predvsem pa si želijo potrditve, da so sposobne poskrbeti zase in za svojega otroka ter da si kljub zgodnjemu materinstvu zaslužijo srečno življenje.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
“V meni je praznina, ki je ni mogoče zapolniti, žalovanje, ki se ne konča”
Preberite še:
Pričakujete? Pripravite si svojo osebno devetmesečnico.
Preberite še:
Nemoč, žalost, nerazumljenost, sram. Tabu, ki to ne bi smel biti
