Karkoli že storite z njimi, nikar jih ne vrzite v smeti!Ko se na cvetno nedeljo vrnemo domov od svete maše, s seboj običajno prinesemo kakšno butarico, gotovo pa vsaj oljčno vejo, s katero smo tradicionalno pospremili Jezusa ob njegovem slovesnem prihodu v Jeruzalem. Morda se takrat kdo vpraša: “Torej, kaj pa naj zdaj počnem z vsem tem zelenjem?”
Po zakoniku kanonskega prava blagoslovljenih predmetov ne smemo odvreči v smeti, temveč moramo z njimi ravnati spoštljivo. Med bogoslužjem na cvetno nedeljo je duhovnik iz naših butaric in oljčnih vej z blagoslovom naredil zakramentale, predmete, ki naj bi nas približali k obhajanju in prejemanju zakramentov. Če jih odvržemo v smeti, ne upoštevamo njihovega posvečenega namena in z njimi ravnamo kot z vsakim drugim predmetom, ki ga ne potrebujemo več.
Očitno vprašanje je torej: “Če ga ne morem vreči v smeti, kaj naj z njim storim?”
Preberite še:
Kaj predstavljajo oljčne vejice in zelenje v butaricah?
Okrasite
Skozi vsa obdobja so ljudje z blagoslovljenim zelenjem in butarami krasili svoje domove. Lahko jih preprosto zataknemo za versko podobo ali križ, ki visita na steni, lahko pa jih v vazi postavimo na jedilno mizo.
Če jih bomo uporabili kot okrasni predmet v svojem domu, nas bo zelenje vedno spominjalo na cvetno nedeljo in na poročilo o Jezusovem trpljenju, ki smo ga slišali med evangelijem. To je izvrsten način, da skozi vse leto ostanemo povezani s svetim tednom ter da slavimo Jezusa kot Odrešenika, ki je prišel med nas, da nas reši greha in smrti.
Zakopljite ali sežgite
Večino zakramentalov, kot so butarice ali oljčne veje, lahko sežgemo ali zakopljemo in se jih na ta način najbolje znebimo. Z zakopom ali sežigom najbolj počastimo njihov sveti namen in jih na spoštljiv način vrnemo zemlji. To lahko stori vsakdo, če pa te možnosti nimate, povprašajte med župljani, kdo lahko sežge tudi vaše zelenje.
Ponekod duhovniki spodbujajo vračanje blagoslovljenega zelenja v domačo cerkev, da ga lahko sežgejo in pepel uporabijo na pepelnično sredo. Na ta način je bogoslužno leto med seboj povezano in ničesar nam ni treba odvreči.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Veste, da butare ne smete nesti pokonci ali previsoko?
Preberite še:
Molitev o materi in Bogu
