Vzhodnoštajerski Prešeren, ki je danes večini Slovencev neznan

Duhovnika in pesnika Štefana Modrinjaka danes večina Slovencev ne pozna, toda na začetku 19. stoletja je bil na vzhodnem Štajerskem eden od najbolj znanih narodnih buditeljev

Modrinjak se je rodil 23. decembra 1774 v Središču ob Dravi, prleškem mestecu na robu Slovenije, tik ob meji s Hrvaško. Za razumevanje Modrinjakovega dela in miselnosti je potrebno tudi poznavanje zgodovine njegovega rodnega kraja.

Zgodovina Modrinjakove Prlekije

To je ozemlje, ki je bilo tako kot preostala Prlekija v 9. stoletju del Kocljeve Spodnje Panonije, prebivalstvo tega ozemlja pa so zgodnjesrednjeveški viri etnično označevali kot Karantance.

Po prihodu Madžarov v panonsko nižino iz evrazijskih step je velik del današnje Prlekije postal del Madžarske oziroma Ogrske, dokler ni Friderik III. Ptujski – po legendi na velikonočno nedeljo leta 1199 – s pomočjo nemškega viteškega reda premagal Madžarov v bitki pri današnji Veliki Nedelji in Ogrski iztrgal iz rok ozemlja današnje vzhodne Prlekije (Ormož, Ljutomer in Središče).

Preberite še:
Neža Maurer: “Veš kaj, jaz sem kar otročja”

Slovenski začetnik kajkavske književnosti

Prlekija je bila zaradi svoje obmejne lege zelo povezana s sosednjo Ogrsko in kajkavsko govorečimi kraji na drugi strani meje. Tako se je v Ormožu rodil duhovnik Anton Vramec, ki je pozneje med drugim dolgo časa živel v Zagrebu in Varaždinu ter napisal in leta 1578 objavil delo Kronika vezda znovič spravljena kratka slovenskim jezikom (sl. Zdaj znova napisana kratka kronika v slovenskem jeziku).

Delo, ki ga je v Ljubljani natisnil Janž Mandelc, je bilo napisano v kajkavščini, ki je bila tedaj znana pod imenom slovenski jezik. Kajkavsko govoreči prebivalci na današnjem Hrvaškem so se vse do prve polovice 18. stoletja imenovali Slovenci, nato pa so prevzeli narodno ime Hrvati oziroma Horvati.

Vramčevo delo na Hrvaškem zdaj velja za prvo hrvaško tiskano zgodovinsko delo. Vramec je umrl leta 1587 v Varaždinu, takrat izjemno pomembnem mestu, kjer so se v tistem času in tudi še stoletja pozneje šolali tudi številni Prleki in drugi Štajerci.

Preberite še:
To je bil prvi Slovenec v Ameriki

Modrinjakova življenjska pot

Eden izmed teh je bil v drugi polovici 18. stoletja tudi nadarjeni kmečki sin Modrinjak, ki je v Varaždinu študiral med letoma 1791 in 1795. Pozneje naj bi ga pot leta 1796 zanesla tudi v Zagreb. Med letoma 1797 in 1800 je študiral bogoslovje v Gradcu, kjer so ga septembra 1800 tudi posvetili v duhovnika.

Poklicna pot ga je najprej pripeljala v Sv. Miklavž pri Ormožu, nato je bil kaplan v Veliki Nedelji, od koder je odšel službovat v Ormož. Med letoma 1805 in 1814 je bil v Sv. Tomažu, kjer so ga povišali v župnika. Leta 1814 je postal župnik v Sv. Miklavžu pri Ormožu, tam je ostal do svoje smrti 8. oktobra 1827.

Preberite še:
Slovenski orjak, ki je navduševal množice

“Vzhodnoštajerski Prešeren”

Poleg duhovniškega poklica se je Modrinjak ukvarjal tudi s pisanjem pesmi, s katerimi je prebujal narodno zavest med Slovenci ter grajal odpadništvo in ponemčevanje. Tako je med drugim v pesmi, napisani v govorici svojega Središča, zapisal:

“Zadni človik je na sveti, ki svoj rod za nič derži … Med Slovence naj ne hodi, ki je prav Slovenec né.”

Njegove pesmi so se v začetku 19. stoletja širile po vzhodnem Štajerskem in med tamkajšnjimi Slovenci vzbujale in krepile narodno zavest. Po njegovi smrti je neki uradnik njegove še neobjavljene pesmi uničil, menda iz sovraštva do slovanstva.

Modrinjakove pesmi sicer niso nikoli postale znane med vsemi Slovenci oziroma med Slovenci zunaj Prlekije in vzhodne Štajerske, delno tudi zato, ker jih je pisal v narečni govorici rodnega Središča in je pogosto uporabljal tudi kajkavske besede.

Modrinjak zgled narodnim buditeljem

Modrinjaka je zelo cenil njegov prleški rojak Božidar Raič, ki je leta 1881 v spomin nanj organiziral proslavo v Središču ob Dravi.

Modrinjak pa ni edini Središčan, ki je imel pomembno vlogo v slovenskem narodnem gibanju. V tem prleškem mestecu se je leta 1859 rodil tudi Ivan Dečko, ki se je pozneje preselil v Celje in je bil v drugi polovici 19. stoletja glavni voditelj celjskih in spodnještajerskih Slovencev.

Glavni vir: Spletna stran Slovenska biografija

Preberite še:
Nobelov nagrajenec, za katerega le redki vedo, da je Slovenec

Preberite še:
Kako je Slovenec razrešil ekonomsko skrivnost