Aleteia

To je bil prvi Slovenec v Ameriki

BAJA CALIFORNIA
Baja California
Deli

Jezuit Marko Anton Kappus je bil verjetno prvi Slovenec, ki je stopil na tla nove celine, in mož, ki je Evropi razkril, da Kalifornija ni otok, temveč polotok

Marko Anton Kappus (tudi Kapus) se je rodil 12. aprila 1657 v premožni kroparski (kovaški) družini v Kamni Gorici. Kamna Gorica je staro fužinarsko naselje med Radovljico in Kropo.

Kranjec Kappus, čigar prvi jezik je bila slovenščina

Kappusovi so bili zelo ugledna in pomembna družina. Iz družine Kappus je bila na primer tudi mati slovenskega razsvetljenca, podjetnika in mecena Žige Zoisa. V Kamni Gorici stoji tudi Kappusova graščina.

Oče Marka Antona Kappusa je bil po rodu Italijan, a so doma govorili in brali (tudi) po slovensko. Kappus se je etnično opredeljeval za Kranjca, slovenščino (kranjščino) je navajal kot svoj prvi jezik. Obvladal je tudi nemščino, latinščino, italijanščino in kastiljščino.

Jezuitski misijonar

V jezuitski red je stopil leta 1676  Celovcu kot 19-letni mladenič. Šolal se je v Ljubljani, Gradcu in Milanu, pozneje je poučeval na jezuitskih kolegijih v Ljubljani, Leobnu in Gradcu. Leta 1687 je iz Cadiza skupaj s skupino jezuitskih misijonarjev iz srednjeevropskih dežel odpotoval v Novo Španijo, v današnjo Mehiko.

Kappus je tako verjetno prvi slovenski misijonar, ki ga poznamo po imenu in po deželi njegovega misijonskega delovanja, prav tako je verjetno prvi Slovenec, ki je prišel v Ameriko, in prvi Slovenec, ki je stopil na tla današnjih ZDA.

KAMNA GORICA
MARJAN SMERKE | DRUŽINA
Cerkev v Kamni Gorici

Upori Indijancev

Kappus je po prihodu v Novo Španijo bival v današnji mehiški prestolnici Ciudad de Mexico, marca 1688 pa je odšel misijonarit med indijanska plemena na severu španske kolonije, na ozemlje današnje mehiške zvezne dežele Sonore, ki leži ob kalifornijskem zalivu, in današnje južne Arizone v ZDA.

Bival je med Indijanci iz ljudstev Opata in Eudeve, ki so bili naklonjeni krščanstvu. Težje je bilo misijonsko delo z indijanskim ljudstvom Tarahumara. Ti so se leta 1690 uprli, opustošili več misijonov, požigali cerkve in umorili dva jezuita.

O tem dogodku je Kappus januarja 1691 pisal svojemu bratu Janezu ter slovenskemu pravniku, kronistu in kulturniku Janezu Gregorju Dolničarju. Bratu je pisal v nemščini, Dolničarju pa v latinščini.

Dopisovanje

Dopisovanje med jezuiti in pisanje poročil je bil nasploh pomemben del delovanja jezuitov, ki so pisni komunikaciji dajali velik poudarek. S tem so jezuiti vzpostavili komunikacijsko omrežje, ki je povezovalo jezuite z vseh celin. Avstrijski zgodovinar Bernd Hausberger jezuite celo označuje kot zgodnje agente globalizacije.

Lastniki rudnikov in veleposestnikov proti jezuitom

Indijance so proti jezuitom, ki so skušali Indijance navaditi na poljedelstvo, hujskali lastniki rudnikov srebra in veleposestev, saj so ti Indijance izkoriščali za delo v rudnikih in na veleposestih.

Kappus se je tudi vpisal v zgodovino s tem, da je skupaj s svojim prijateljem in sodelavcem Franciscom Eusebiom Kinom (nem. Kühn), jezuitskim misijonarjem s Tirolske, sodeloval pri odkritju, da Kalifornija ni otok, kot so menili do takrat, ampak polotok.

Školjke pobuda za odpravo

Kappus in Kühn sta namreč pri Indijancih, ki so živeli ob kalifornijskem zalivu (špansko Baja California), leta 1694 našla školjke, ki so lahko izvirale le s tihomorske obale Kalifornije. Torej je morala obstajati kopenske povezava.

Da je to res, so z odpravo nekaj let pozneje dokazali Kühn, Juan Maria de Salvatierra in španski stotnik Juan Matheo Manje. Po tem razkritju je Kühn spomladi 1701 narisal zemljevid, ki ima ime Passo por tierra, in ga poslal Kappusu, ki je bil pobudnik te odprave.

ANTON KAPPUS
PD

Kappus seznani Evropo z odkritjem

Kappus je junija 1701 svoje pismo o odkritju in Kühnov zemljevid poslal svojemu prijatelju, jezuitu Philippusu Alberthu. Ta se je rodil na Dunaju, a je nekaj časa živel tudi na Kranjskem. Alberth je uredil, da so Kühnov zemljevid in Kappusovo pismo objavili v časopisu Nova litteraria Germaniae aliorumque Europae regnorum anni MDCCVII collecta, ki je izhajal v Hamburgu, Leipzigu in Frankfurtu.

S tem se je Evropa seznanila z odkritjem o Kaliforniji kot polotoku. Zasluge za to odkritje so bile pozneje več ali manj pripisane Kühnu, čeprav je bil Kappus pobudnik odprave.

Prvi slovenski pesnik na ameriških tleh

Kappus je bil tudi prvi na Slovenskem rojeni pesnik v Ameriki, saj je leta 1708 v Mehiki izdal pesniško delo. Kappus je v Novi Španiji služboval skoraj 30 let, vse do svoje smrti 30. novembra 1717 v kraju Matape.

Kappusova pisma

Kappusova pisma, ki so se ohranila, hranijo v različnih arhivih. Štiri pisma, ki jih je poslal v svojo domovino, so v Arhivu Slovenije, po eno pismo hranijo v Arhivu Družbe Jezusove v Rimu, Zgodovinskem arhivu zakladnice v Ciudad de Mexicu, Narodnem arhivu v Ciudad de Mexicu in Univerzitetni knjižnici Yale.

 

Viri: Maja Šabec, Slovenski misijonar Marko Anton Kappus in pokristjanjevanje Nove Španija; Janez Stanonik, Letters of Marcus Antonius Kappus from colonial America; Zmago Šmitek, Slovenska Cerkev in misijoni 

Tags:
misijonar
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.