Ali svoje delo prav cenimo, ga znamo odmerjati tako, da je delo resnično delo in da nam ostane dovolj časa tudi za družino in prosti čas?Ob prazniku Jožefa Delavca razmišljam o delu kot o opravljanju poklica, to je tistega, za kar se čutimo poklicani.
Ali sta delo ter službeni naziv lahko tudi maska?
Zdi se mi, da se dandanašnji delo lahko tolmači na napačen način in da se marsikdo skriva za masko svojega dela. Delo kot tisto, ki nam omogoča naš vsakdanji kruh, torej služenje denarja, pa je včasih tudi izgovor. Izgovor za to, da nimamo časa za tisto, kar je v življenju (tudi) pomembno.
Včasih je lažje pobegniti v elektronska sporočila in službene maile, kot se soočiti s partnerjem, družino ali delom, ki me čaka doma. Kolikokrat slišimo, da nekdo nima več časa za nas, ker ima toliko nujnega dela, ki pač ne more počakati. Službeni sestanki in srečanja zavladajo tudi nad časom, ki bi ga lahko posvetili oziroma morali odmeriti med domače in prijatelje.
Zveneč naziv, napredovanje, povišanje plače nam lahko dajejo lažni občutek pomembnosti, zaradi česar se naredimo nedosegljive ali težko dostopne tudi za tiste, ki nas resnično potrebujejo.
Preberite še:
“Ja, težave in delo nosim domov in sem tečna. Ampak …”
Dandanašnji je postalo kar moderno, da smo zelo zaposleni, deloholizem pa je prej kompliment kot slabšalnica. “Joj, težko, sem bizi*,” je včasih najlažje odgovoriti. Pa kar sami sebi verjamemo, da opravljamo neskončno pomembno delo, čeprav nimamo poklica, ki bi ravno reševal življenja.
Znamo odklopiti delo?
To, da lahko do mailov dostopamo prek telefonov štiriindvajset ur na dan, nam je po eni strani zagotovo olajšalo življenje. Ni več tega, da bi ves konec tedna živčno razmišljali o ponedeljkovem jutru in vsem, kar nas čaka zjutraj v službi.
Dosegljivi in na voljo smo nonstop. Po drugi strani pa nam je ravno to življenje tudi otežilo. Če lahko dobesedno vedno in povsod pregledujemo službeno korespondenco, ne moremo nikoli zares odklopiti in se povsem sprostiti.
Kakšno sporočilo prenašamo svojim otrokom, ki nas gledajo, kako tudi med prazniki, počitnicami, večeri in ob koncih tedna beremo službene maile? Pogosto – saj nekatere stvari ne morejo počakati, ali pač? – nanje tudi kar takoj odgovorimo, da ja ne bi česa pomembnega izpustili, zamudili, čeprav smo že krepko zunaj službenega časa …
Preberite še:
Kaj imajo skupnega Bog, žena in denar?
Preberite še:
Je to najbolj nenavaden poklic za moškega?
Delo in produktivnost
V nekaterih poklicih je delo premalo cenjeno. Poznamo poklice, ki rešujejo življenja, nudijo nujno varnost, so na voljo v primerih, ko jih zares potrebujemo. So pa tudi poklici, kjer se zdi, da je bistvo dela posedanje v pisarni in seštevanje ur, ki jih zaposleni preživijo na delovnem mestu.
Nekatere evropske države so že uvedle skrajšane delovnike, saj so raziskave pokazale, da je človek resnično produktiven le šest ur službenega dela. Preostali dve uri ali tri pa niso tiste, ki bi odločale o opravljenem dela, ampak služijo neproduktivnemu sedenju za mizo.
To je čas, ki bi bil verjetno koristneje in bolj zdravo porabljen kje drugje: v naravi, z družino ali ob prostočasnih dejavnostih, ki človeka napolnijo in nasitijo bolj kot brezciljno postopanje po internetnih poteh.
Preberite še:
Zgodilo se je nenadoma, “bolelo me je, kot bi me nekdo razsekal na tisoč delov”
Ali smo hvaležni za delo, ki ga opravljamo?
Službe, ki nudijo varnost dela za nedoločen čas, so vedno redkejše. Udobje plačilnega dne, ko znesek zagotovo priroma na naš bančni račun, pa naj bo to petega, desetega ali osemnajstega v mesecu, tudi.
Pa vendar se toliko ljudi pritožuje nad svojo službo, v njej pa je vse narobe. Ljudje, ki so odvisni sami od sebe, njihovo plačilo pa je neposredno povezano z delom, ki ga opravijo, so še kako hvaležni za svoje delo. Zato tudi ni težko delati ob urah, ko redno zaposleni že sanjajo sanje pravičnih, pa tudi dela prosti dnevi in nedelje dobijo drug pomen.
Želim si, da bi bili hvaležni za svoje delo in da bi si znali vzeti čas za oddih, ko delo odložimo ter se posvetimo sebi in družini. Da bi se znali tudi v službenih zadevah prav odločati in delovati tako, kot je dobro, pravično in Bogu všeč – tega prosim Jožefa Delavca v dneh, ko praznujemo praznik dela.
*zaseden
Preberite še:
Martin Golob – v traktorje zaljubljeni župnik, ki igra playstation, ministranti pa ga obožujejo
Preberite še:
“Svetu želiva povedati, da je lepo biti študentska mama”