Te štiri skrivnosti Filipa Nerija so nam lahko v pomoč, da bomo v življenju uspešnejšiDale Carnegie v svoji vplivni knjigi z naslovom How to Win Friends and Influence People (Kako pridobiti prijatelje in vplivati na ljudi) piše: “Pridobivanje prijateljev se začne s prijaznostjo.” Preprosto, kajne? Ali se torej ne bi moral zdaj že kar utapljati v naklonjenosti cele množice zvestih prijateljev?
Carnegie slovi po svojih zapisih o prijaznosti, toda na svetu je veliko ljudi, ki so svetel zgled, kako to izpeljati v praksi. Eden izmed njih je sveti Filip Neri, ki goduje 26. maja.
Filip je bil duhovnik, ki je živel v Rimu v 16. stoletju, imel pa je dar, da je zlahka pridobival naključne in zelo raznolike prijatelje. Louis Bouyer biografijo o Filipu začne s stavkom: “Za sv. Filipa Nerija je veljalo, da privlači ljudi, kakor magnet privlači železo.”
Kakšna je bila Filipova skrivnost? Nekaj praktičnih nasvetov iz njegovega življenja nam bo morda pomagalo, da bomo tudi sami imeli množico prijateljev.
Preberite še:
Želim si zares dobro prijateljico!
Ne pričakujte nagrade
Filip je uspel okoli sebe zbrati skupino zvestih sledilcev, ne da bi si za to sploh prizadeval. Nikoli ni manipuliral z ljudmi ali bil do njih prijazen s kakšnimi prikritimi nameni. Ustanovil in vodil je oratorijsko gibanje, družbo, namenjeno določenim duhovnim ciljem, nikoli pa si ni želel biti vodja. V resnici so ga morali prijatelji dobesedno zbezati iz male sobice, v kateri je živel, in ga prisiliti, da se je preselil v večjo stavbo, ki jo je postavila oratorijska družba.
Ko nekoga prvič srečamo, ne bi smelo biti pomembno, ali nam ta oseba lahko kakorkoli koristi ali pa poskrbi za “zveze in poznanstva” v prihodnosti. Prijateljstvo ni mreženje, zato svojo dobro voljo ponudimo brez želje, da bi zanjo karkoli dobili v zameno.
Z vsemi ljudmi ravnajte enako
Ne razmišljati o tem, kako morebitni prijatelj lahko koristi našemu položaju v družbi, je precej zahtevno. Četudi tega ne priznamo zlahka, je za nas velik izziv, da nismo bolj naklonjeni ljudem, ki imajo denar in družbeni položaj.
Filip je to težavo rešil tako, da sploh ni delal družbenih razlik med ljudmi, ampak je vsakega posameznika sprejel kot prijatelja. V množici, ki jo je zbral okoli sebe, so bili poulični pobalini, plemiči, glasbeniki in nekdanji tatovi.
Carnegie pravi, da so ljudje, ki so povsem nesebični do svojih prijateljstev, zelo redki.
Preberite še:
Znate pomagati prijatelju v stiski, ne da bi ga še bolj prizadeli?
Povabite v goste
V dobi, ko smo obsedeni s Facebookom, nam misel na goste v lastnem (nepopolnem!) domu povzroča nemalo skrbi. Zdi se nam, da se naša srebrnina ne sveti dovolj in da naša hiša ni dovolj čista. Filip je živel v skromni celici, vendar je k sebi redno vabil ljudi in jim izkazoval gostoljubje. Dvomim, da se je kdorkoli kdaj pritožil, da njegovi namizni prtiči niso bili zloženi v ličnega laboda.
Ljudi najbolje spoznamo, če jih povabimo v svoj dom in z njimi preživimo nekaj časa, zato ne skrbite, če vaša hiša ali vaše kuharske sposobnosti niso popolne – preprosto uživajte v spoznavanju novih prijateljev.
V vsakem človeku poskusite videti le najboljše
Filip ni nikoli nikogar sodil, da ni vreden vstopiti v njegov dom ali se pridružiti krogu njegovih prijateljev. V vsakem človeku, ki ga je srečal, je videl njegove sposobnosti in se namenoma ni oziral na sloves, ki ga je ta imel v družbi. Pogosto je spoznal, da človeška prijaznost prinaša neobičajne sadove.
Njegov novi prijatelj Cezar, ki se je v Rim priselil iz okoliških hribov, je bil tako neotesan in nevzgojen, da ga je Filip v šali klical Barbar. Kljub šali pa je z njim vedno ravnal spoštljivo in prijazno. Cezar je sčasoma postal zelo uspešen in kultiviran mož. Malo je manjkalo, pa bi postal papež!
Carnegie v svoji znameniti knjigi piše, da ljudi ne smemo obsojati, ampak razumeti. To je počel Filip Neri. Če bi si vsi vzeli malce več časa za razumevanje sočloveka in v njem videli le njegove najboljše lastnosti, bi bila naša življenja dosti bolj radostna in, da, veliko bolj prijazna.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
11 dejstev o Vatikanu, ki jih verjetno ne poznate
Preberite še:
Brez humorja je težko postati svetnik
Preberite še:
5 znanstvenih nasvetov za boljše življenje
