Ni pomembno le, koliko se učiš, pač pa tudi, kako se učenja lotišKonec šolskega leta je pred vrati in tudi na fakultetah je pestro. Kako se lotiti učenja, da bodo rezultati čim boljši?
Snovi je vedno preveč, časa pa premalo. Morda ti bo prav prišel kateri od petih nasvetov za spopadanje z gorami knjig in tono podatkov.
1. Zanimiva snov
Tarnanje, kako nam nekaj ne gre, kako tega ne bomo nikoli potrebovali ali kako je neka snov dolgočasna, nas običajno ovira pri tem, da bi si podatke dobro zapomnili. Rešitev je, da si vse, o čemer se učimo, naredimo zanimivo. Vem, da se zdi nemogoče, ampak se da. Namesto da k učenju pristopimo negativno naravnani, raje premislimo, za kaj vse nam bo snov koristila. Če se ne moreš domisliti ničesar drugega, ne pozabi, da je znanje ena redkih dobrin, ki ti je nihče ne more vzeti.
Preberite še:
Kaj storiti, če se vašemu otroku šola zdi postranska stvar?
2. Asociacije
Ko se učiš novo snov, pomisli, ali si o tem, kar se učiš, že kje kaj slišal, videl ali prebral. Če si, potem se ti tega sploh ni treba povsem na novo učiti, ampak moraš že naučeno samo postaviti v nov kontekst. Nov pojem oz. tujo besedo si laže zapomniš tudi tako, da si ob tem predstavljaš nekaj, na kar te beseda spominja. Lahko jo poskusiš tudi slikovno upodobiti ali pa najdi čim več primerov uporabe te besede oziroma pojma v vsakdanjih situacijah.
Preberite še:
Kako umetna inteligenca razkriva vatikanske tajne arhive
3. Mnemonika
Mnemonika združi (prve) črke ali (dele) besed pojmov, ki spadajo v isti koncept, v logično in povedno zaporedje, npr.: pred ki, ko, ker, da, če vejica skače ali ta suhi škafec pušča sta primera mnemonike. Na spletu najdeš mnemoniko za skoraj vsa področja, o katerih se učiš (največ jih je sicer v angleščini, ker je ta način učenja v ZDA posebej priljubljen), še najbolje pa si boš snov zapomnil, če boš iz nje mnemoniko naredil sam.
4. Dejavno ponavljanje
Običajno si veliko bolje zapomnimo stvari, če jih dejavno ponovimo (izrečemo na glas ali jih nekam napišemo) in ne samo stokrat preberemo iz zapiskov ali knjige. Tako vidimo, česa še ne znamo, in se na to bolj osredotočimo. Poleg tega nekaterim koristi tudi, da med ponavljanjem hodijo naokoli ali da občasno zamenjajo okolje, v katerem se učijo, npr. nekaj časa se učijo doma, nekaj časa pa v knjižnici.
Preberite še:
5 načinov, kako lahko motivirate otroke
5. Zvečer in zjutraj
Ko večino snovi osvojimo in se naš preizkus znanja nezadržno približuje, je dobro, da si dele snovi, ki si jih teže zapomnimo, ponovimo zvečer, tik preden gremo spat, in takoj zjutraj, ko vstanemo. Naši možgani so namreč zelo dojemljivi za tisto, kar si preberemo tik pred spanjem, če pa to potem ponovimo še zjutraj, je uspeh skoraj zagotovljen.
Prispevek je bil najprej objavljen v trdniku Družina, v rubriki Mladi val.
Preberite še:
Del zgodovine krščanstva, ki še vedno buri duhove
Preberite še:
“Zame je naglavna ruta simbol zatiranja žensk”
Preberite še:
Nujno za vse (bodoče) študente
