separateurCreated with Sketch.

Miti in dejstva o sončenju

SUNBATHING
whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Tina Martinec Selan - objavljeno 01/07/18
whatsappfacebooktwitter-xemailnative

V poletnih dneh smo več na soncu, kar ima svoje dobre in slabe straniKatere in ali se je potrebno pred sončnimi žarki zaščititi?

Pod vplivom sonca v telesu nastaja vitamin D

Če najprej pogledamo pozitivne učinke sonca, je najpomembnejši zagotovo ta, da pod vplivom sončnih žarkov v našem telesu nastaja vitamin D. Ta je zelo pomemben za pravilno ravnovesje kalcija v telesu, poleg tega pa njegovo pomanjkanje povezujejo s številnimi bolezenskimi stanji, kot so: diabetes, bolezni srca in ožilja, rakava obolenja, slab imunski sistem, depresivna stanja in podobno.

V zimskem času, ko so dnevi zelo kratki, megleni, oblačni in ne dobimo veliko (ali nič) sončne svetlobe, se v našem telesu sintetizira premalo vitamina D. To pa slabo vpliva na imunski sistem in na razpoloženje. Prav zato je modro vitamin D pozimi dodajati v obliki kapljic.

Nič čudnega, da dolge, sončne dneve povezujemo z boljšim razpoloženjem, saj sonce na nas vpliva pozitivno – ne le v psihološkem, ampak tudi povsem fiziološkem smislu. Količina sonca, ki jo telo potrebuje za sintezo vitamina D, pa ni velika, običajno zadostuje nekaj minut na dan, recimo sprehod od doma do službe po soncu. V nasprotju z zmotnim prepričanjem, za to ne potrebujemo ure in dneve nezaščiteni ležati na plaži in se “cmariti”.



Preberite še:
V tujini marsikje prepovedani, pri nas dostopni tudi mladoletnim

V čem je torej problem?

Sončni žarki vsebujejo dve vrsti ultravijoličnih žarkov, to so UV žarki tipa A in UV žarki tipa B. Oboji so za kožo škodljivi, saj povzročajo opekline (UVB žarki) in spreminjajo sestavo celične DNK (UVA žarki). Porjavelost denimo, ki je dandanašnji v zahodnem svetu sinonim zdravega, mladostnega videza, ne pomeni nič drugega kot to, da se je koža pred soncem skušala zaščititi s tvorbo rjavega pigmenta melanina.

SUNSCREEN

Yanlev | Shutterstock


WOMEN IN SWIMSUIT
Preberite še:
Kakšen model kopalk izbrati glede na vašo obliko postave?

Sončni žarki povzročajo spremembe v koži

Pri ljudeh, ki se pogosto, veliko sončijo in se pri tem ne zaščitijo s kremo s SPF faktorjem (kratica v angleščini pomeni sun protecting factor, torej faktor zaščite pred soncem), se na koži v letih izpostave sončnim žarkom začnejo dogajati spremembe. Prva sprememba je temnenje (rjavenje) kože, ki ji sledi tudi pojav gub.

Pogosto se pojavljajo tudi temnejši pigmentni madeži, ki so lahko podobni malim rjavim znamenjem ali postanejo večji in zavzamejo zelo opazna mesta na čelu, licih, po hrbtu, dekolteju … Dolgoročno lahko nezaščiteno sončenje vodi tudi v pojav kožnega raka; za tega so toliko bolj dovzetni zelo svetlopolti, svetlolasi in svetlooki ljudje, čeprav se morajo pred soncem zaščititi tudi temnolasi ljudje s temnejšo poltjo.

Na zahodu je modna porjavelost, na vzhodu pa bela koža

Medtem ko je zahodna kultura podvržena lepotnemu idealu porjavele kože, pa je v nekaterih drugih kulturah najbolj čislana brezhibna mlečno bela polt. Azijke so znane po svojih lepotnih ritualih, ki vključujejo belilne kreme. Na nekaterih kitajskih plažah prodajajo celo oblačila in obrazne maske, s katerimi si zaščitijo pred soncem vsak milimeter kože.


HAPPY FAMILY
Preberite še:
Vsi plusi in minusi, ki jih počitnice prinesejo mami

Pred soncem se zaščitimo s kremo s SPF faktorjem

Medtem ko pri nas verjetno ne bomo šli v take ekstreme, pa se je pred soncem vsekakor treba zaščititi, še zlasti ko smo poleti na morju ali v gorah. UV indeks z nadmorsko višino narašča, kar po domače povedano pomeni, da nas na nadmorski višini denimo 2000 metrov sonce opeče bistveno bolj in hitreje kot v mestu. Ob morju pa se to dogaja zaradi prisotnosti vode, ki deluje kot odbojnik sončnih žarkov.

Ko kupujemo sredstva za zaščito kože, naj na njih piše SPF, zraven pa naj bo vsaj številka 30. Za svetlopolte in otroke se svetuje faktor zaščite SPF 50. Razna olja (recimo olivno, mandljevo, kokosovo in tako dalje) ne vsebujejo UV zaščite; koži lahko koristijo po sončenju, nikakor pa nas ne ščitijo pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov. Glavo zaščitimo tudi s pokrivalom, recimo kapo s šiltom ali slamnikom, oči pa s sončnimi očali.

 


CHILD WRITING
Preberite še:
5 idej, kako otrokom zapolniti čas počitnic


Girl with suitcases
Preberite še:
Nekaj uporabnih nasvetov, da bo družinsko potovanje pravi užitek


TRAVEL
Preberite še:
Preden greste na potovanje, zmolite to molitev

E-novice

Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.

Tags:
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija