“Bolj dragocena kot je milost, dlje traja, da nam jo On podeli”Pogosto slišimo vprašanje: Zakaj Bog toliko časa odlaša, preden odgovori na naše molitve?
Sveti Luis Maria Grignion de Montfort nam v svojem delu Skrivnost rožnega venca pravi, da ni dovolj, da prosimo Boga za milosti za en mesec ali eno leto ali celo dvajset let. Nikoli ne smemo nehati prositi!
Preberite še:
Štiri najnevarnejše molitve, ki jih lahko izrečete
Ne prenehajmo!
Nenehno moramo prositi, vse do trenutka naše smrti. Ravno v tej molitvi, ki kaže naše zaupanje v Boga, moramo z našo vztrajnostjo združiti misel na smrt in skupaj s svetopisemskim Jobom reči: Četudi bi me umoril, vanj zaupam. Zaupam, da mi On daje vse, kar potrebujem.
Gospod nam kaže svojo velikodušnost: pritegne nas k iskanju in k temu, da prosimo daljši čas. Z milostjo, ki nam jo On želi dati, je pogosto tako, da bolj ko je milost dragocena, dlje traja, da nam jo podeli.
Razlogi za odlašanje pa so trije:
1. da bi milost pomnožil;
2. da bi prejemnik milosti to bolj cenil;
3. da bi bil prejemnik milosti bolj previden, da bi je ne izgubil, kajti ljudje ne znamo ceniti stvari, ki jih dobimo na lahek način in z malo napora.
Preberite še:
Kako moliti, če te nihče ni naučil
Vztrajajmo, ko prek molitve prosimo vsemogočnega Boga za vse svoje potrebe, tako duhovne kot telesne.
“… sicer bo pot zate predolga!” (1 Kr 19,7) To pomeni, da je pred nami še dolga pot, z veliko nevihtami, ki jih bomo morali prebroditi, in težavami, ki jih bomo morali premagati.
A Jezus nas vabi k vztrajnosti: “Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo!” (Lk 11,9)
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila brazilska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Maja Pintarič.
Preberite še:
Pot v izgorelost: perfekcionizem, pretirana ustrežljivost, nezmožnost reči ne
Preberite še:
Ta dedek je prav poseben: skrbi, da bolni otroci ne bi bili osamljeni
Preberite še:
Štiri svetnice, ki so videle Srce Jezusovo, in sporočila, ki so jih prejele